Evropska unija
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 1 glasov Ocenite to novico!
false
Dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I. gimnazije v Celju so med drugim govorili o znanstvenem potencialu, ki ga premore Evropska unija. Foto: Radio Slovenija

Dodaj v

Ali je znanost še rešiteljica Evrope?

Šesta tekmovalna oddaja
11. januar 2017 ob 21:01
Ljubljana - MMC RTV SLO/Radio Slovenija

Čeprav je bilo leto 2016 za Evropsko unijo politično zelo težko leto, se za svoj nadaljnji razvoj opira na znanost in tehnologijo, ki sta kljub pretresom na drugih področjih ostali na visoki ravni.

Evropa s svojim znanjem in strokovnjaki skuša obdržati vodilni položaj v nekaterih panogah industrije, vendar se kljub razvitosti srečuje z določenimi družbenimi izzivi – kot je (v Sloveniji še posebej pereč) beg možganov. Prav zato Evropska unija znotraj svojih meja spodbuja odličnost in povečevanje udeležbe v izobraževanju, saj izobraženi posamezniki veliko prispevajo tako k družbi kot tudi znanosti, delajo z družbo in za njo.

Z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I. gimnazije v Celju smo se pogovarjali o znanstvenih zmogljivostih Evropske unije, kako ta deluje na področju znanosti in kako je znanost financirana, saj ima inovativnost osrednje mesto v strategiji Evropske unije za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja. Države članice naj bi do leta 2020 za raziskave in razvoj namenile tri odstotke BDP-ja, kar bi v EU-ju ustvarilo 3,7 milijona delovnih mest in povečalo letni BDP za skoraj 800 milijard evrov.

Program Horizon 2020
Eden ključnih inovacijskih ukrepov na področju znanosti je program Obzorje 2020 (Horizon 2020), ki je do danes največji program Evropske unije za raziskave in inovacije. Omenjeni program bo utiral poti za velike zamisli iz laboratorija na trg, kar bo prineslo še več želenih prebojev, odkritij in svetovnih novosti. Evropska unija je za sedemletno obdobje projekta namenila približno 80 milijard evrov, ta znesek pa bodo še povečale zasebne in državne naložbe, ki jih bo projekt pritegnil.

Program se osredotoča na pospeševanje pretoka idej med znanstveno in gospodarsko sfero, s čimer želi Evropska unija olajšati uporabo znanstvenih dosežkov pri oblikovanju novih izdelkov in storitev, majhnim in srednjim podjetjem pa ponuja tudi lažji dostop do evropskih sredstev.

Znanstveni napredek Evropske unije
Osrednje mesto v strategiji EU-ja za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja imajo prav inovacije. Tako je povezava s pobudo Unija inovacij usmerila dejavnosti v reševanje najpomembnejših izzivov: energija, prehranska varnost, podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Ob tem namerava EU vzpostaviti tudi enoten evropski raziskovalni prostor, ki bo raziskovalcem omogočil delo kjer koli v Uniji in povečal čezmejno sodelovanje. Pri znanstvenem napredku bo pomembno tudi vprašanje, katere prednosti bo Sloveniji prineslo to, da je postala pridružena članica Evropske vesoljske agencije, in kaj vse pomenijo uspehi slovenskih raziskovalcev v Cernu.

Visokošolsko izobraževanje
V oddaji smo znanost, ki je bila vodilna tema oddaje, povezovali tudi z evropskim visokošolskim prostorom. Evropski parlament je na tem področju v zadnjih letih pridobil precejšnjo moč pri oblikovanju politik izobraževanja, izpostavili pa bomo predvsem tesno sodelovanje med državami članicami ter krepitev evropskih razsežnosti, ki jih mladim omogoča program Erasmus+. Pomembno področje, s katerim se mora spopasti evropska politika, je tudi prehajanje mladih iz študijskih klopi na trg dela.

Nocoj je bila z nami tudi evropska poslanka Romana Tomc, razprava se po končani šesti tekmovalni oddaji nadaljuje na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu - skupaj z dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Kranj ter Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica.

Aleš Ogrin, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
presenečen
# 11.01.2017 ob 18:49
Zahodni človek, ima pred sabo glavni cilj - samoodrešitev. "Odrešim" se lahko z delom, z znanostjo, s kariero, s 1. stopničko, pokalom.. Samo še to in zmagam. Generator naše družbe, žal.

Že slavni A. Einstein je napovedal: prišli bodo časi, ko bo tehnologija presegala človeka. Življenje brez čustev in obče resnice, nas dela robote..

Zelo pomenljiv je balkanski komad, ki izpostavi bedo zahodnega človeka, prava satira in ogledalo. Satiro je uglazbil pokojni Ekrem Jevrić: Kuća posao..
Turboboost
# 11.01.2017 ob 13:53
Seveda je znanost rešiteljica Evrope in nemška vlada to ve. Zato pa nenehno vabijo in uvažajo strokovnjake in znanstvenike iz Afrike in BV...
tomive
# 11.01.2017 ob 16:58
Ali je znanost še rešiteljica Evrope?
Ja predvsem znanost iz bližnjega vzhoda.
tuintam
# 11.01.2017 ob 13:57
Res pa je tudi, da je pomen 'hipokratovih' priseg (priseg neki družbi kot celoti vedno manj, da mora znanstvenik danes za ljubi kruhek delati takorekoč za vsakogar...
tuintam
# 11.01.2017 ob 13:52
Ali je znanost še rešiteljica Evrope?

Mogoče je vseeno kdo želel vprašati, če je v demokratizaciji tehnologije brez znanja znanost sploh še pomembna in če ni opomembno samo še imeti. Pa če ni mogoče bolje za znanost, če se majčkeno manj razdaja.
Kazalo