Krizo lahko rešimo skupaj, je večkrat poudaril Barroso. Foto: EPA
Krizo lahko rešimo skupaj, je večkrat poudaril Barroso. Foto: EPA
Bruselj
Bruselj bo nedvomno tudi v prihodnje pozorno spremljal izvajanje slovenskih načrtov in priporočil. Foto: EPA
Bruselj
Slovenija je že zdaj v postopku zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja. Foto: EPA

"Evropa mora prebroditi krizo. In to bomo dosegli tudi s temi dokumenti," je v uvodu tiskovne konference, na kateri predstavlja ocene programov reform in stabilnosti držav članic, poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in dodal: "Vsaka država vidi rešitev po svoje, naloga Evropske komisije pa je, da vidi Evropo kot celoto."

Težavi celotnega EU-ja sta visok dolg in problematičen bančni sektor, je trenutno stanje povzel Barroso. Pri tem pa poudaril, da je iz programov posameznih držav razvidno, da očitno lahko države članice storijo več za rešitev krize. Tudi zato EK v svojem poročilu države članice poziva, naj dejansko delajo te korake naprej in tako postavijo trde temelje, ki bodo spodbudile gospodarsko rast. "Zdaj ni čas za izgovore," pravi Barroso.

Nujno spodbujanje naložb, težava tudi v birokraciji
Države članice morajo, da bodo to dosegle, spodbuditi naložbe, pomanjkljivosti pa so predvsem v energetskem sektorju, pomanjkanju konkurence in preveliki birokraciji, je prepričana Evropska komisija.

Zmanjšati morajo brezposelnost, prevsem brezposelnost mladih (pri čemer jim EK ponuja kar nekaj smernic, kako lahko to dosežejo). Barroso ob tem še poudarja, da morajo storiti več, da ukrepe dejansko udejanjijo. Strošek dela je kar v 21 državah članicah problematičen, ker države davke večinoma prevalijo na delavce.

"Zdrave, zadostne javne finance pa so temelj rešitve iz krize," je še prepričan Barroso, ki dodaja, da je ravno rast, ki je temeljila na dolgovih, na izposojenem denarju vzrok za krizo, v kateri smo.

Barroso: Nima smisla govoriti o tem, kaj je bolje - varčevanje ali rast
Razprava o zategovanju pasu v primerjavi s s spodbujanjem rasti je bila brezplodna in kontraproduktivna, je še prepričan predsednik EK-ja. Zdaj je bistveno, da naredimo korake naprej, da skupaj iščemo rešitev, še pravi Evropska komisija. Barroso ob tem poudarja še: "Države članice se lahko izvlečejo iz krize same. Če upoštevajo priporočila Evropske komisije."

Postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij za zdaj ne bo. Država bo dobila še dve leti časa za odpravo presežnega primanjkljaja. Obenem pa mora nujno ukrepati za odpravo neravnovesij in ureditev bančnega sektorja.

V skupini s Francijo, Španijo, Nizozemsko in Poljsko
Slovenija je sicer v skupini držav, ki so dobile dveletni odlog za zmanjšanje primanjkljaja, kot Francija, Španija, Nizozemska in Poljska. Predvsem "radodarnost" Evropske komisije do Poljske, ki edina izmed omenjenih držav ni izkusila recesije, je bila za mnoge presenečenje. Komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je na tiskovni konferenci pojasnil, da so zaradi napovedi manjše rasti v naslednjih mesecih in dejstva, da Poljska primanjkljaja ni zmanjšala že prej, dali malo več časa.

Komisija je ocenila vse članice EU-ja in vsem podala priporočila za ukrepanje. Na skupni novinarski konferenci so jih razgrnili vodja komisije Jose Manuel Barroso, komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor in komisar za davke Algirdas Šemeta.