Schengensko območje je zaradi begunske krize, ki EU pretresa od lani, na najhujši preizkušnji doslej. Foto: EPA
Schengensko območje je zaradi begunske krize, ki EU pretresa od lani, na najhujši preizkušnji doslej. Foto: EPA
Grčija
Zunanje meje naj bi znova v celoti delovale do novembra. Foto: EPA

V Bruslju so pripravili časovni načrt za rešitev schengena, ki jo bodo v petek tudi javno predstavili, pri čemer so si po poročanju tednika Politico za eno izmed prednostnih nalog zastavili, da do konca leta odpravijo vse izredne ukrepe, ki so jih na notranjih mejah uvedli zaradi begunske krize.

Tarča: Stampedo ideoloških strahov

TARČA: Stampedo ideoloških strahov

Za tokratno delitev države, v soboto tako glasno izraženo na ulicah, so bili povod begunci. Strah pred njimi pripisujemo slabi obveščenosti, a raziskava Mediane kaže, da se Slovenci bojimo vseh tujcev. Več kot pol se nas boji celo prihodnosti kot take. Kdo so tisti, ki nam bodo povrnili upanje in samozavest, se bomo pogovarjali s pravnico Nino Zidar Klemenčič, psihologom dr. Aleksandrom Zadelom, teologom dr. Janezom Juhantom, zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom in kulturnikom Mitjo Čandrom.

Danes bo 20. uri na 1. programu TV Slovenija.

"Če bodo celotne razmere dovoljevale, se bo lahko schengen decembra vrnil v normalne okvire," po navedbah Politica predvideva dokument z naslovom Ponovna vzpostavitev v celoti delujočega schengenskega območja. Namen dokumenta je po navedbah Politica preprečiti zlom schengenskega območja, katerega značilnost je odprava nadzora na notranjih mejah.

Časovni načrt tudi predvideva, da bodo meje Evropske unije in obalna straža "operativne" do septembra, najpozneje do novembra pa naj bi bile "v celoti delujoče".

V skladu s tem naj bi Grčija 12. marca predstavila akcijski načrt o izvedbi 50 priporočil glede ponovne vzpostavitve nadzora na zunanjih mejah, Evropska komisija pa naj bi nato čez natanko mesec dni podala svoje ugotovitve na omenjeni grški akcijski načrt. Med 11. in 17. aprilom naj bi strokovnjaki proučili razmere na grških mejah na morju, kopnem in v zraku ter podali oceno stanja.

Dokument tudi predvideva, da naj bi Evropska komisija 16. marca predstavila predlog o reformi dublinske uredbe, ki predvideva, da morajo begunci za azil zaprositi v tisti državi, v katero so vstopili v EU, junija pa naj bi Evropski svet dosegel dogovor glede meja EU-ja in obalne straže. Hkrati naj bi tudi predstavil svoje stališče glede vračanja prebežnikov v Grčijo v skladu z dublinsko uredbo. To se ne dogaja že od leta 2011, ko so Grčijo zaradi pomanjkljivosti v njenem azilnem sistemu dejansko izključili iz dublinske uredbe.

Agencija EU-ja za varovanje zunanjih meja Frontex naj bi najpozneje do 22. marca dodatno pozvala k osebju za obalno stražo in tehnično opremo kot pomoč državam na zunanji meji EU-ja.

Pripravljene ocene škode
Prebežniška kriza je velik izziv za prometno panogo v EU-ju, je opozorila evropska komisarka za promet Violeta Bulc in napovedala, da bo Evropska komisija v petek predstavila uradne ocene posledic uvedbe mejnega nadzora znotraj schengenskega območja.

Schengen je pomemben, ker omogoča tako mobilnost prometa kot ljudi, je povedala Bulčeva transportno-logistični konferenci v Bruslju in dodala, da je to zdaj ohromljeno zaradi uvedbe mejnega nadzora v nekaterih državah članicah.

Posledice uvedbe mejnega nadzora zaradi prebežniške krize bodo po ocenah Bruslja povzročile od 5 do 18 milijard evrov neposrednih stroškov letno, zlasti v cestnem tovornem prometu, pa tudi v turizmu in čezmejni mobilnosti.

To ima po besedah komisarke tudi učinek domin na druge panoge, najbolj na logistiko. Bulčeva je ob tem pozvala vse navzoče na konferenci k iskanju skupnih rešitev pri spoprijemanju z begunsko krizo in njenimi posledicami.

V Evropo je lani prišlo več kot milijon migrantov in beguncev, letos pa po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) že več kot 130.000, kar je več kot v prvih petih mesecih leta 2015.