Evropska unija

Poudarki

  • Več kot polovico digitalnega trga predstavljajo ameriške storitve
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 8 glasov Ocenite to novico!
Računalniki
Evropejci po besedah komisarja Andrusa Ansipa živijo v digitalnem zaporu. Foto: BoBo
Telefon
Kritiki digitalne strategije trdijo, da enotnega digitalnega trga ne bo, dokler ne bo tudi ukinitve stroškov mobilnega telefonskega in podatkovnega gostovanja. Foto: EPA

Dodaj v

Bruselj odločen odpraviti digitalni zapor Evrope

Kritiki: Enotnega trga ne bo, dokler ne bo odprave stroškov roaminga
6. maj 2015 ob 08:24,
zadnji poseg: 6. maj 2015 ob 15:00
Bruselj - MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA

Evropska komisija je danes strategijo s šestnajstimi pobudami za razvoj resnično digitalne Evrope. Ključen del strategije so ukrepi za odpravo diskriminacijskih geografskih zapor.

Vse preveč Evropejcev se namreč sooča s težavami pri čezmejnem dostopanju do proizvodov in storitev prek spleta, poudarjajo v Bruslju. Internet je del vsakdana, vendar so evropski potrošniki in podjetja v digitalnem zaporu, kar je v 21. stoletju absurdno, je marca ob predstavitvi obrisov strategije poudaril podpredsednik komisije Andrus Ansip, pristojen za enotni digitalni trg.

Več kot polovico svetovnega digitalnega trga, 57 odstotkov, danes predstavljajo ameriške spletne storitve, čezmejne spletne storitve v EU-ju le štiri odstotke, druge nacionalne spletne storitve pa 39 odstotkov.

315 milijonov Evropejcev vsak dan uporablja internet, a le 15 odstotkov potrošnikov se odloči za čezmejne spletne nakupe in le sedem odstotkov malih in srednjih podjetij v EU-ju ponuja čezmejne spletne storitve.

Več kot 85 odstotkov ljudi, ki kupujejo na spletu, pravi, da je cena za čezmejno dostavo pošiljk zanje najpomembnejši dejavnik, 62 odstotkov podjetij, ki so pripravljena prodajati na spletu, pa kot enega največjih problemov izpostavlja previsoke cene dostave.

Popolnoma delujoč enotni digitalni trg bi lahko po bruseljskih izračunih k evropskemu gospodarstvu prispeval 415 milijard evrov na leto in ustvaril na sto tisoče delovnih mest.

To je nekaj statističnih podatkov, s katerimi komisija ponazarja nujnost ukrepanja za vzpostavitev resnično enotnega digitalnega trga v EU-ju, ki ga opredeljuje v sprejeti strategiji.

Časovnica do konca 2016
Strategija temelji na treh ciljih: boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnih proizvodov in storitev, ustvarjanje pravega okolja za razcvet digitalnih omrežij in storitev ter oblikovanje evropskega digitalnega gospodarstva in družbe z dolgoročnim potencialom za rast.

Vključuje 16 pobud za uresničitev omenjenih treh ciljev s časovnim načrtom, ki predvideva njihovo izvedbo do konca prihodnjega leta.

Za boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnih proizvodov in storitev komisija predlaga olajšanje čezmejnega elektronskega poslovanja z usklajenimi potrošniškimi in pogodbenimi pravili ter učinkovitejšo in cenovno ugodnejšo dostavo pošiljk.

Ključen del strategije so ukrepi za odpravo geografskih zapor, ki so po navedbah komisije diskriminacijska praksa, uporabljana iz komercialnih razlogov. Vse preveč Evropejcev namreč ne more čezmejno dostopati do proizvodov in storitev prek spleta, pogosto brez kakršne koli utemeljitve.

Za uresničitev prvega cilja je komisija zagnala Tudi preiskavo v okviru zakonodaje za varstvo konkurence v elektronskih storitvah v EU-ju.

Prav tako bo do konca leta predlagala zakonodajo za uskladitev pravil o avtorskih pravicah v članicah EU-ja. Komisija želi s tem zagotoviti, da bodo lahko Evropejci filme, glasbo ali članke, ki jih kupijo na spletu, uporabljali tudi, ko potujejo v druge članice unije, ne le doma.

Prav tako želi komisija čezmejno poslovanje spodbuditi s poenostavitvijo ureditev davka na dodano vrednost (DDV). Stroški, povezani z DDV, ki so posledica različnih zahtev, namreč po bruseljskih ocenah znašajo 80 milijard evrov.

Skrb za zasebnost
Za zagotovitev okolja za razcvet digitalnih omrežij in storitev komisija načrtuje reformo pravil na področju telekomunikacij, medijev in avdiovizualnih storitev, da bi jih prilagodila novim izzivom, na primer vse večjemu številu govornih klicev na spletu.

Komisija bo preučila tudi vse večji pomen spletnih platform - iskalnikov, družbenih medijev, trgovin z aplikacijami - ter preučila možnosti za okrepitev zaupanja v spletne storitve. 72 odstotkov internetnih uporabnikov v Evropi namreč skrbi razkrivanje preveč osebnih podatkov.

Za krepitev zaupanja in varnosti pri uporabi digitalnih storitev bo komisija do konca leta preučila direktivo o varstvu zasebnosti na spletu, kar bo nadgradnja novih pravi o varstvu zasebnosti, ki bo morala biti sprejeta do konca leta.

Za oblikovanje evropskega digitalnega gospodarstva in družbe z dolgoročnim potencialom za rast komisija predlaga pobudo za prost pretok podatkov v Evropi in pobudo evropskega oblaka, sicer pa se bo med drugim osredotočila na pomoč industrijskim panogam pri vključevanju novih tehnologij in prehodu na pametni industrijski sistem.

O digitalni strategiji bodo na zasedanju 25. in 26. junija razpravljali voditelji članic EU-ja.

B. T., G. V.
Prijavi napako
Komentarji
pido in ševorov
# 06.05.2015 ob 08:46
Ja upam, da bo ta naša preljuba Slovenija ob tem izenačila pogoje tudi za domače trgovce. Medtem, ko lahko tujec prodaja Slovencem brez slovenskih navodil in garancijskih pogojev, je slovenski trgovec takoj tepen, če za milimeter odstopa teh pravil.
am shagar
# 06.05.2015 ob 10:34
To bo prosti in odprti trg. Francozi in Nemci bodo pokupili še vse TK firme, ki jih niso. VB bo kuhala rilec. Ostali pa bomo pihali na frulo in poslušali domače izdajalce.
el CARTEL
# 06.05.2015 ob 09:05
pravilno, konkurenca ameriškemu monopolu je odbrodošla
velenjcan
# 06.05.2015 ob 10:38
moje prvo vprašanje za strategijo bi bilo, zakaj evropa nima primerljivih strežnikov, iskalnikov ipd. vsa ta podjetja so ameriška.

stvar se bo izravnala, ko bodo tudi evropejci vohunili po ameriških omrežjih...
dare326
# 06.05.2015 ob 21:39
Bolj malo zastopite v čem je srž problema. Gre za nakup fizičnih dobrin, ki jih nekateri ne prodajajo v vse države EU, nekateri jih za zasoljeno visoke poštne storitve, nekateri pa so normalni in so poštni stroški nizki. Če kupim na a...de stvar vredno 10 €, poštnina je pa 12 € je nekaj narobe. Zato vedno preverjam cene in poštne stroške po EU, predno kaj naročim ali pa se celo odpovem nakupu. Problem je tudi da je Amaz... skenslal Hrvate in še nekatere druge, pa čeprav kujejo mastne dobičke z evropsko centralo v Luxu in majhnimi davki. Telefonija, glasba je še najmanj za kar se sekirajo v EU.
mp81
# 06.05.2015 ob 16:23
Microsoft je "zasužnjil" več kor polovico računalniškega sveta in je neizprosen do piratov. Sam pa naredi uporabnikom velike stroške, ko razglasi, da določenega operacijskega sistema enostavno ne bo več vzdrževal. To se je sedaj zgodilo z odličnimi Windows XP. Že banke zahtevajo, da morajo uporabniki e-bank zamenjati ta OS z novejšim!
Komaj smo se navadili nove "šminke" Windowe 7, že smo dobili skrpucalo Windows 8, testiramo pa že Windows 10. Tudi tu bi morali pravniki EU-ja zaščititi uporabnike teh OS. Nobeden se ne vpraša, zakaj je Bill Gates najbogatejši. Odgovor: z dobrimi pravniki in sumljivimi in za uporabnika zavezujočimi licenčnimi pogodbami je opeharil cel svet.
Valuk_
# 06.05.2015 ob 10:01
Odprti trg.. pa kaj še.

Res znorim, ko hočem znotraj EU gledati recimo naše programe, pa so skoz neke IP blokade. Res EU nekaj flance, koristi je pa malo.

Isto je bila zgodba z gostovanjem. Kao zgodba o uspehu, a to dejansko prav pride max. 5 % prebivalstvu, ki veliko potuje. Cene domačih klicev oz. še bolj zvito način obračunavanja pa so se dvignile.

Tako, da prosim pospravite svoje že miljonto strategijo v predal. Saj vem, da mora 30.000 uradnikov nekaj v Bruslju pisat, ampak res se že smešite.

Na področju digitalnih tehnologij smo pa tako na psu. Vse velike firme na področju digitalne tehnologije so non-EU. Čestitke.
awesome1
# 06.05.2015 ob 09:51
Ukinitev stroškov mobilnega in podatkovnega gostovanja bo v nasprotju interesov mobilnih korporacij. Zakaj bi se odpovedali dobičku?
Alex Yoe James
# 08.05.2015 ob 01:42
Saj je ogromno novih produktov in izdelkov,ki jh posamezna EU država dostavlja zgolj do nacinalne meje.To še posebaj velja za nove vrste rastlin,okrasnih ali sadnega drevja.Nemške spletne strani pokrivajo transport samo znotraj države,enako Švica Nizozemska in Austrija.Če boste naročili katerikoli izdelek na nemški strani www.Baldur.com.vam ničesar ne bodo dostavili izven Nemčije.Podobno je v Avstrjskih trgovinah OBI ki imajo v prodaji nekaj teh produktov a če jih pokličete po telefonu za dostavo v Ljubljano,vam bodo povedali da lahko blago dvignete samo v Avstriji.Ljubljanska poslovalnica OBI,pa teh kakovostnejših produktov nima,tako preostane zgolj pot čez mejo,kot pred 20 leti.
luciiferium
# 06.05.2015 ob 15:42
Jaz tega nakladanja nič ne zastopim.Kaj so sploh hoteli s tem člankom povedati?

Samo to sem razumel : Komisija želi s tem zagotoviti, da bodo lahko Evropejci filme, glasbo ali članke, ki jih kupijo na spletu, uporabljali tudi, ko potujejo v druge članice unije, ne le doma.
A to se sedaj ne sme al kako?
Follow Me
# 06.05.2015 ob 12:27
@velenjcan Zato da lahko špijonirajo.

Vse za varnost.
velenjcan
# 06.05.2015 ob 13:39
Follow Me

# 06.05.2015 ob 12:27
Prijavi neprimerno vsebino @velenjcan Zato da lahko špijonirajo.


ja, saj, saj, en ne tako nepomemben vidik evropskega vazalstva, da ne rečem kolonializma.
Roky89
# 06.05.2015 ob 10:09
@Valuk

Te stvari po večini blokirajo države članice EU. Kar se pa tiče teh tvojih IP-blokad, je pa ravno to ideja, da se bi (vsaj delno) odpravilo oz. harmoniziralo.

Kar se pa tiče gostovanja, pa res ni prišlo do tko hudih sprememb. Raje na dolgi rok doplačujem nekaj več, kot pa da me mora biti na dopustu ali potovanju v tujino strah za vsako minuto klica.
bojanvasiljevic
# 06.05.2015 ob 14:50
Evo. Nekdo si je izmislil digitlalni zapor. In zato naj bi se zdaj jaz počutil zelo utesnjenega in v puščavo vpijujočega posameznika na spletu.
Kot da smo zdaj vsi neke Janše ki da ne moremo nič povedati iz nekega zapora in da nekako ne najdemo ciljane skupine.

Pravljice za lahko noč in globalistično asfaltiranje poti velikim korporacijam napram ta malim. In ne obratno kot je kao želja centralno planskega EU.

Se pa strinjam da pa smo nadzorovani kot v zaporu. Samo o tem zaporu niti besede.
Nikec3
# 06.05.2015 ob 10:21
Na področju digitalnih tehnologij smo pa tako na psu. Vse velike firme na področju digitalne tehnologije so non-EU. Čestitke.

To je res. In zato je predvsem kriva restriktivna EU zakonodaja.
Kazalo