Leta 2011 je bilo v EU-ju izdanih okoli 727 milijonov plačilnih kartic, vrednost kartičnih transakcij je presegla 1.900 milijard evrov. Na trgu prevladujeta Visa in Mastercard z okoli 42-odstotnim in okoli 49-odstotnim tržnim deležem. Foto: EPA
Leta 2011 je bilo v EU-ju izdanih okoli 727 milijonov plačilnih kartic, vrednost kartičnih transakcij je presegla 1.900 milijard evrov. Na trgu prevladujeta Visa in Mastercard z okoli 42-odstotnim in okoli 49-odstotnim tržnim deležem. Foto: EPA

Predlog Bruslja predvideva omejitev medbančnih provizij pri transakcijah z debetnimi in kreditnimi karticami na 0,2 oziroma 0,3 odstotka.

Pri kartičnem plačilu mora trgovec banki, prek katere je sprejel plačilo, plačati provizijo. Del te ta odvede banki, ki je kartico izdala. Za debetne kartice je trgovska provizija v povprečju od dva do tri odstotke, za kreditne pa od tri do pet odstotkov.

Trgovci kartične provizije običajno skrijejo v ceno blaga, ki ga tako podražijo za vse potrošnike. Evropski trgovci za kartične transakcije bankam na leto plačajo okoli 13 milijard evrov, od katerih gre približno 70 odstotkov za medbančne provizije.

Medbančne provizije za čezmejne transakcije se gibljejo od nekaj desetink do dobrega odstotka, za domače pa se močno razlikujejo: za debetne kartice na Danskem 0,1 odstotka, na Poljskem 1,6 odstotka, za kreditne v Franciji 0,5 odstotka, v Nemčiji 1,8 odstotka.

Milijardni dobički s provizijami
Medbančne provizije tako bankam in kartičnim hišam prinašajo milijardne dobičke, saj ne izražajo njihovih dejanskih stroškov. Zdajšnji sistem po mnenju kritikov omejuje konkurenco in novim igralcem, ki bi ponudili ugodnejše storitve, onemogoča vstop na trg.

Komisija zato predlaga omejitev medbančnih provizij pri plačevanju z debetnimi karticami na 0,2 odstotka, za kreditne kartice pa na 0,3 odstotka. V 22-mesečnem prehodnem obdobju bodo omejitve veljale le za čezmejne transakcije, pozneje pa tudi za domače.

Sprva so sicer v Bruslju razmišljali o popolni odpravi medbančne provizije pri plačevanju z debetnimi karticami, a so to opustili. Prav tako so si nekateri zaman prizadevali, da omejitve ne bi veljale le za običajne potrošnike, temveč tudi za poslovne kartice.

Komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier je pomen novih pravil utemeljil z besedami, da je trenutno plačilni trg Evropske unije razdrobljen in predrag, saj njegovi stroški znašajo več kot odstotek bruto domačega proizvoda EU-ja ali 130 milijard evrov na leto.

Predlog Bruslja bo omogočil cenejše in varnejše plačevanje na internetu tako za potrošnike kot za trgovce na drobno ter ukinil neupravičeno visoke stopnje medbančnih provizij, je prepričan Barnier.

Komisar za konkurenco Joaquin Almunia pa je opozoril, da medbančne provizije, ki jih plačujejo trgovci na drobno, končajo na potrošnikovem računu, česar se potrošniki običajno niti ne zavedajo.