Unija naj bi imela letos 1,6-odstotno rast. Foto: BoBo
Unija naj bi imela letos 1,6-odstotno rast. Foto: BoBo

Gospodarska napoved za Slovenijo se je izboljšala, številke so boljše od pričakovanj, država se je lani izkopala iz recesije, a fiskalna tveganja ostajajo.

Evropski komisar Siim Kallas
Evropska unija
Najslabše se piše Cipru, ki naj bi se mu bruto družbeni proizvod letos skrčil za 4,8 odstotka, a v letu 2015 naj ne bi bil več negativen. Foto: Reuters
Bruselj napovedal konec recesije v Sloveniji

Evropska komisija je objavila spomladansko gospodarsko napoved za članice Evropske unije. Bruselj je naši državi izboljšal napoved iz februarja, ko je Sloveniji za letos napovedal 0,1-odstotno skrčenje BDP-ja. Medtem ko je bila februarja po napovedi komisije poleg Cipra še vedno v recesiji tudi Slovenija, bosta po tokratni napovedi letos padec bruto domačega proizvoda (BDP) v Uniji imela le Ciper in Hrvaška.

Upoštevani dokapitalizaciji dveh bank
A primanjkljaj še ostaja previsok - letos naj bi bil 4,3-odstoten, v prihodnjem letu pa 3,1-odstoten. V tokratni napovedi je komisija upoštevala načrtovano dokapitalizacijo Abanke in Banke Celje ter navedla, da je bil rok za dokapitalizacijo Gorenjske banke podaljšan do konca tega leta, tako da ta ni upoštevana. V okviru postopka za odpravo presežnega primanjkljaja bi morala Slovenija primanjkljaj letos znižati na 3,3 odstotka BDP-ja, v prihodnjem letu pa na 2,5 odstotka BDP-ja.

Brezposlenost letos še dvomestna
Komisija je znova poslabšala napovedi glede javnega dolga - letos Sloveniji napoveduje 80,4-odstotnega, v prihodnjem letu pa 81,3-odstotnega. Nekoliko pa je izboljšala napovedi glede brezposelnosti, ki naj bi bila letos 10,1-odstotna, v prihodnjem letu pa 9,8-odstotna, kar je manj od povprečja v evrskem območju in Evropske unije kot celote. Inflacija bo tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju in EU-ju še naprej nizka. Sloveniji komisija letos napoveduje 0,7-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno.

Kallas: EU od Slovenije pričakuje konec politične nestabilnosti
"Gospodarska napoved za Slovenijo se je izboljšala, številke so boljše od pričakovanj, država se je lani izkopala iz recesije, a fiskalna tveganja ostajajo," je v komentarju položaja v Sloveniji dejal komisar Kallas. Dodal je: "Evropska unija od Slovenije pričakuje konec politične nestabilnosti in spoštovanje vseh zavez." Ob tem je izpostavil, da je politična nestabilnost vselej dejavnik tveganja za zdravo gospodarsko politiko. EU zato po Kallasovih besedah od slovenske politične elite pričakuje zavezanost zagotavljanju zdravih gospodarskih temeljev in konec politične nestabilnosti.

Nadaljnje okrevanje Evrope
Kaj pa stanje v evrskem območju in vsej 28-terici? V Bruslju so evrskemu območju za letos napovedali 1,2-odstotno rast, celotni Evropski uniji pa 1,6-odstotno. V letu 2015 naj bi bilo še bolje - evrsko območje naj bi imelo 1,7-odstotno rast, Unija pa 2-odstotno.

"Okrevanje se je dobro usidralo. Primanjkljaji so se zmanjšali, naložbe se vračajo, tudi stopnja zaposlenosti se je začela izboljševati. Vztrajna reformna prizadevanja članic in EU-ja se izplačajo," je ob predstavitvi napovedi poudaril evropski komisar Siim Kallas, ki nadomešča Ollija Rehna. Te strukturne spremembe komisarja iz Estonije spominjajo na preobrazbo gospodarstev iz Srednje in Vzhodne Evrope, povezano z vstopom deseterice v Unijo leta 2004. "Ta izkušnja kaže, kako pomembno se je strukturnih reform lotiti zgodaj in ostati na pravi poti, ne glede na izzive. V tem duhu ne smemo popustiti pri prizadevanjih za nova delovna mesta in krepitev rasti," je izpostavil.

Inflacija ostaja nizka, tako v evrskem območju kot v EU-ju. Evrskemu območju je komisija za letos napovedala 0,8-odstotno, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno, celotnemu EU-ju pa za letos enoodstotno, v prihodnjem letu pa 1,5-odstotno inflacijo.

Tokratna napoved je podobna kot prejšnja, februarska, ko je komisija evrskemu območju za letos napovedala 1,2-odstotno rast, celotni EU 1,5-odstotno, za prihodnje leto pa evrskemu območju 1,8-odstotno rast in celotnemu EU-ju 2-odstotno.

Francija še posebej pod drobnogledom
Med državami, ki jim je bilo namenjene največ pozornosti, je Francija, saj tudi nova napoved kaže, da državi kljub načrtom nove vlade pod vodstvom Manuela Vallsa ne bo uspelo pravočasno, v letu 2015, odpraviti presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Komisija Franciji za prihodnje leto napoveduje 3,4-odstotni primanjkljaj, kar je sicer bolje od februarske napovedi, po kateri naj bi bil ta naslednje leto 3,9-odstoten. Še vedno pa je nad tremi odstotki, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila.

Gospodarska napoved za Slovenijo se je izboljšala, številke so boljše od pričakovanj, država se je lani izkopala iz recesije, a fiskalna tveganja ostajajo.

Evropski komisar Siim Kallas
Bruselj napovedal konec recesije v Sloveniji