Violeta Bulc upa, da bomo Evropo peljali naprej v resnično svetlo prihodnost, predvsem na temelju pametne rasti, pametnega trajnostnega razvoja in pametnega vključevanja vseh. Foto: MMC RTV SLO
Violeta Bulc upa, da bomo Evropo peljali naprej v resnično svetlo prihodnost, predvsem na temelju pametne rasti, pametnega trajnostnega razvoja in pametnega vključevanja vseh. Foto: MMC RTV SLO
Nova komisarka meni, da se na robu različnosti vedno kaže priložnost za nekaj novega, za neko novo dobro rešitev. Foto: MMC RTV SLO
Violeta Bulc je razložila, da tudi novi predsednik Komisije želi, da komisarji vzdržujejo dober stik z matičnimi državami. Foto: MMC RTV SLO
Pogovor z novo komisarko Violeto Bulc

Po več tednih zaslišanj v Evropskem parlamentu, zamenjavi slovenske komisarske kandidatke ter številnih ugibanjih in usklajevanjih so v Evropskem parlamentu potrdili novo 28-člansko Evropsko komisijo. Njen prvi mož Jean-Claude Juncker obljublja drugačno, učinkovitejšo in politično vplivnejšo Komisijo od tiste, ki je v Bruslju delovala do zdaj. V Junckerjevi ekipi Slovenijo zastopa Violeta Bulc, ki bo vodila resor za promet in ki je v ekipo prišla zadnja.

V vaši oceni piše: "Dobro usposobljena kandidatka z visoko stopnjo integritete in neodvisnosti, predanostjo Evropi, profesionalno nadarjenostjo in vodstvenimi izkušnjami. Na zaslišanju je pokazala tudi človeške odlike in komunikacijske sposobnosti." Ali vam to godi?
Ocena je zelo lepa in konkretna, močno usmerjena v vse to, kar želi nova Komisija predstavljati.

Doma ne manjka čestitk, z vami je zadovoljna tudi opozicija. Ne manjka predlogov, kaj želijo, kaj lahko storite. Enega je sinoči podal nekdanji enoletni prometni minister dr. Marko Pavliha, ki je dejal, da naj komisarka ne pozabi svojih korenin, najprej je Slovenka, potem Evropejka in domači strokovnjaki ji ponujamo roko.
Vsak, ki me pozna, ve, da sem po duši najprej Slovenka. Na drugi strani pa prevzemam zelo odgovorno funkcijo na ravni evropske komisarke in seveda to prinese veliko zavezo predvsem evropskim vrednotam. K sreči se slovenske in evropske vrednote ne razlikujejo. Kar zadeva sodelovanje, je ključno vodilo, tudi moje osebno, da samo z odprtim dialogom, z zelo odkritim sodelovanjem in konstantno izmenjavo mnenj lahko pridemo do resnično dobrih rešitev. Kar zadeva Slovenijo, je bila moja izkušnja v Bruslju izjemno pozitivna. Osebno sem se srečala z vsemi slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu. Vsi pogovori so bili zelo pozitivni in dali so mi podporo, ki sem jo potrebovala v teh zelo zahtevnih dneh. Verjamem, da bomo ta odprt in odkrit dialog ohranili tudi v prihodnje. Seveda naša mnenja ne bodo vedno enaka, vendar je to treba pozdraviti. Na robu različnosti se vedno kaže priložnost za nekaj novega, za neko novo dobro rešitev.

Koliko se lahko evropski komisar sploh ozira na interese svoje države?
Zelo pomembna naloga evropske komisarje je, da ohranja konstantno odprt dialog z državami članicami. Mednje sodi tudi Slovenija. Samo tako lahko ugotavljamo, kakšni so bili rezultati sprejetih ukrepov oz. se na primerih dobrih praks in predvsem na primerih resnih izzivov, ki se pojavljajo v državah članicah, potem lahko odločamo za ustrezne ukrepe na ravni celotnega EU-ja. Veliko dejavnosti je rezerviranih za države članice in zato kot komisarka ne morem in ne smem posegati v vse različne ravni delovanja. Na stičiščih so vedno nove priložnosti in srčno upam, da bo ta dialog ves čas odprt. Tudi novi predsednik Komisije želi, da komisarji vzdržujemo dober stik z matičnimi državami. V končni fazi je bila slovenska vlada na čelu z Mirom Cerarjem tista, ki se je upala predlagati mene za komisarko, in danes smo priča srečnemu razpletu.

28-članska Evropska komisija je dobila nekaj več kot 400 glasov podpore, nekaj več kot 200 proti in 67 vzdržanih in tudi nekaj zelo ostrih kritik, da je ekipa v temelju nedemokratična, da je minimalen strankarski kompromis … Kako komentirate ta izid?
Mislim, da ima vsak član parlamenta pravico do svojega mnenja. Kolikor mi je uspelo spoznati kolegice in kolege, smo si različni in imamo različne pristope. Vendar mislim, da je vsem zelo jasno, da je Evropa v zahtevnem položaju. Od te komisije bo odvisno, v katero smer bo šla Evropa, ne samo na notranjem trgu, ampak predvsem tudi v smislu globalne politike, kakšne korake bo naredila za prihodnost. Vsi čutimo veliko odgovornosti, hkrati pa smo vznemirjeni zaradi vseh priložnosti, ki se kažejo. Upamo, da bomo to politiko z vsemi državami članicami dobro soustvarjali in Evropo peljali naprej resnično svetlo prihodnost, predvsem na temelju pametne rasti, pametnega trajnostnega razvoja in pametnega vključevanja vseh.

Na odboru ste dejali tudi, da projekti prepogosto ne stečejo in da če ključnih projektov ne končamo, kako naj si prizadevamo za več Evrope. Dejali ste približno takole: "Če tisti, ki so dobili denar in ga niso uporabili, naj ga vrnejo tistim, ki ga znajo uporabiti." Imeli smo občutek, kot bi govorili o naši državi … Kaj bo morala Slovenija nujno spremeniti v svojem delovanju, da ne bo tudi v vašem resorju ena od bolj problematičnih držav?
To je eden od osnovnih principov, po katerih bo EU deloval v novem obdobju. Ne morem si lastiti pravic nad to odločitvijo, se pa z njo strinjam. Govori o tem, da se morajo tisti projekti, ki jim je bil denar zaupan in so vključeni v neke načrte, ki jih ima EU, izvesti. Kajti če tega ne izvedemo, nastanejo grla, ki preprečujejo naslednje razvojne korake. Zato je bila sprejeta odločitev, da projekti, ki ne bodo ustrezno in odgovorno porabljali evropskih sredstev, in to ne le tistih iz naslova evropske kohezije, ampak tudi iz drugih virov financiranja - tisti denar, ki ne bo ustrezno porabljen na ravni članic, bo šel v poseben "pool" in iz njega bodo članice lahko ponovno črpale denar za projekte, ki imajo višjo stopnjo in možnost uresničitve. In s tem se strinjam.

Evropske agende so zapletene. Posrkati problematiko prometnega resorja od kolesarskih stez do pristaniških delavcev je zapletena zadeva. Kako ste to lahko storili le v petih dneh? Kakšne metode dela ste imeli in kako ste se tega lotili?Najpomembnejše je bilo, da sem imela izvrstno ekipo strokovnjakov v Bruslju. 15 vrhunskih strokovnjakov, ki delujejo na generalnem direktoratu za promet v Bruslju, mi je bilo ves čas na razpolago. Začeli smo zgodaj zjutraj in se najprej lotili sistemska pregleda. V glavi sem si izgradila model, sistemski pristop, in to je trajalo po dva dni. Delali smo po 14, 16 ur na dan, saj si nismo mogli privoščiti, da bi zapravili kakšno minuto. V naslednjih dveh dneh, na razpolago smo imeli le štiri dni, saj smo se morali peti dan preseliti v Strasbourg, smo šli skozi vprašanja, imela sem majhno prednost, ker je bil g. Šefčovič že zaslišan in smo vzeli kar njegova vprašanja. Šli smo skozi njegova vprašanja in pri vsakem so mi dodali ogromno novih informacij, ki so se sidrale na sistem, ki smo si ga predtem zgradili. V nedeljo smo imeli "mock hearing", kar pomeni, da smo simulirali zaslišanje. Zbrali so ekipo strokovnjakov, ki mi je postavila vprašanja, za katera so verjeli, da mi jih bodo postavljali na pravem zaslišanju. To je trajalo točno toliko kot pravo zaslišanje, tri ure, in to je bilo zelo koristno. Zvečer sem šla skozi vsa vprašanja in si dodatno okrepila miselne vzorce in morala zaupati, da sem se naučila dovolj, da se lahko znajdem v vsakem položaju. Na koncu mi je uspelo.

Tega, da bi še ena kandidatka "pogrnila", si nismo smeli dovoliti. V čem vidite razliko, da je bila vaša predhodnica Alenka Bratušek deležna vprašanj o petju Bandiere rosse, vas pa poslanci niso spraševali o new ageu, šamanstvu, čeprav so o tem pisali domači in tudi tuji mediji. Bil je drug pristop.
Bilo je več faktorjev in nikoli ne bom za vse izvedela. Prvi faktor je bila izjemna podpora iz Slovenije in rada bi se zahvalila vsem, ki so s sporočili, dobrimi mislimi in pozitivnim razmišljanjem pripomogli k oblikovanju vzdušja, v katerem se je potem ta dogodek zgodil. Ko smo prišli v Bruselj, smo imeli v ponedeljek in torek po 12 sestankov na dan z vsemi pomembnimi ljudmi, ki vplivajo na potek odločanja oz. so del ocenjevalnih komisij, katerimi smo se predstavili s svojimi pogledi. Večino osebnih vprašanj smo razčistili v osebnih pogovorih. Najbrž je bilo to odločilno, da me o tem niso spraševali na zaslišanju. Pomembno je bilo tudi dejstvo, da so bili vsi zainteresirani, da se zaslišanje dobro konča, vendar to ne pomeni, da so mi dajali lahko vprašanja, temveč je bila njihova želja, da mi uspe. To sem čutila v prostoru in tako so bili na koncu vsi izjemno veseli, da sem svoje delo in svoj del naloge opravila do največje možne mere.

Pogovor z novo komisarko Violeto Bulc