Tudi zaradi zakona o socialnem podjetništvu, ki je zaživel leta 2012, je CPU Rogaška Slatina s pomočjo komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina postalo prvo socialno podjetje v Sloveniji, katerega osnovno poslanstvo je zaposlovanje težje zaposljivih oseb in njihova integracija v družbeno okolje ter trg dela, zlasti na področju
Tudi zaradi zakona o socialnem podjetništvu, ki je zaživel leta 2012, je CPU Rogaška Slatina s pomočjo komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina postalo prvo socialno podjetje v Sloveniji, katerega osnovno poslanstvo je zaposlovanje težje zaposljivih oseb in njihova integracija v družbeno okolje ter trg dela, zlasti na področju "waste designa". Foto: MMC RTV SLO
Marinka Vovk
Slovenija naj bi bila v primerjavi z drugimi evropskimi državami EU-ja na repu lestvice glede ponovne uporabe odpadne opreme, kar direktorica CPU-ja Rogaška Slatina Marinka Vovk pripisuje tudi pomanjkljivi zakonodaji. Foto: MMC RTV SLO

Kljub vedno večji okoljski ozaveščenosti in številnim čistilnim akcijam ter akcijam zbiranja zavrženih predmetov pri nas veliko delujočih in uporabnih stvari še zmeraj pristane med odpadki.

V CPU-ju Rogaška Slatina so po besedah direktorice CPU-ja Rogaška Slatina Marinke Vovk rešitev za tovrstno početje videli v socialnem podjetništvu in krožnem gospodarstvu: "Center ponovne uporabe ima pomembno vlogo pri razumevanju odpadkov kot surovin. Leta 2009, ko smo želeli uresničiti ta koncept, v Sloveniji to še ni bilo mogoče, saj država ni imela ustrezne zakonodaje, ki bi urejala načela prednostnega reda ravnanja z odpadki, ker se odpadek kot izdelek ni spremenil v smislu uporabne surovine drugače kot prek javne službe, ki pa takrat niso izvajale tovrstnih dejavnosti tako kot danes. Vendarle gre za ravnanje z odpadki."

Tudi zaradi zakona o socialnem podjetništvu, ki je zaživel leta 2012, je CPU Rogaška Slatina s pomočjo komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina postalo prvo socialno podjetje v Sloveniji, katerega osnovno poslanstvo je zaposlovanje težje zaposljivih oseb in njihova integracija v družbeno okolje ter trg dela, zlasti na področju "waste designa".

"Prvi projekt, ki je omogočil razvoj te dejavnosti, je bil istoimenski Center ponovne uporabe, ki ga je financiralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Evropski socialni sklad, in sicer v vrednosti 249.000 evrov. V treh letih smo vse zaposlitve obdržali, nato pa nadaljevali kot primer dobre prakse s projektom USE-REUSE, kjer smo razvili mrežo devetih tovrstnih centrov," pojasnjuje Vovkova.

V Evropi socialna ekonomija ustvarja okoli devet milijonov delovnih mest in prispeva okoli 10 odstotkov k evropskemu družbenemu proizvodu. Kot socialno podjetje zaposlujejo CPU-ji v skladu s cilji socialnega podjetništva po besedah Vovkove različne ranljive skupine ljudi, "od prevajalca, oblikovalca, ekonomista, trgovca, logistika pa vse do vzgojitelja".

Pri tem gre za ljudi, izmed katerih "večina prej ni imela službe, ali jo je izgubila, bolne posameznike, ali takšne, ki so v svojem življenju doživeli kakšno travmo". "Gre za to, da v skladu z evropskimi smernicami uvajamo izobraževalni modul, kar pomeni, da se lahko vsak ne glede na profil usposobi za delo, ki je interdisciplinarno," dodaja direktorica CPU-ja Rogaška Slatina.

Poleg Rogaške Slatine imajo svoj center ponovne uporabe tudi v Ljubljani, Kočevju, Trebnjem, Vojniku, Tepanjah, Slovenskih Konjicah, Miklavžu na Dravskem polju in Ormožu. Zaradi mrežnega povezovanja centrov ponovne uporabe so razvili številne nove dejavnosti, v smislu obrtnih poklicev, dizajna, ozaveščanja, preobnove.

Direktiva Evropske unije iz leta 2012 (s ciljem doseganja petih odstotkov zbrane odpadne opreme) prednostno navaja ponovno uporabo električnih in elektronskih aparatov pred preostalimi vrstami predelave, reciklaže in odlaganja. Slovenija naj bi bila v primerjavi z drugimi evropskimi državami EU-ja na repu lestvice glede ponovne uporabe odpadne opreme, kar Vovkova pripisuje tudi pomanjkljivi zakonodaji: "Žal ima tukaj pomembno vlogo Gorenje, ki je stalo za tem, da gre za zelo nevarne izdelke, čeprav gre tako kot v Evropi predvsem za to, da se ti izdelki samo pregledajo. Po številnih pogovorih z ministrstvi je žal prevladal interes, da ljudje morajo kupiti novo, ko pa izdelek zavržejo, tudi če je uporaben, pristane pač med odpadki in se reciklira. Slovenija tega evropskega cilja tako ne izpolnjuje."

Raziskave kažejo, da ima vsak posameznik vsaj pet kilogramov še uporabnih izdelkov na leto, ki so do zdaj končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih. Zaradi centrov ponovne uporabe, ki omogočajo prenovo, obnovo, demontažo in pripravo še uporabnih izdelkov za vnovično uporabo, pa se miselnost "kupi-zavrzi" vendarle počasi spreminja.

Sicer pa imamo v Sloveniji kar nekaj centrov ponovne uporabe, ki delujejo izven omenjene mreže CPU, kjer odpadki dobivajo dodano vrednost. V Mariboru npr. poleg Ropotarnice tako podpirajo zaposlovanje težko zaposljivih oseb in spodbujajo družbeno odgovorno nakupovanje v socialnem podjetju in pravični trgovini Smetka, katere dobavitelj je trgovina 3Muhe iz Ljubljane.