S podpisom notifikacijske listine je 23 članic Unije izrazilo namero pridružitve novemu stalnemu strukturiranemu obrambnemu sodelovanju, znanemu po angleški kratici Pesco (angl. Permanent Structured Cooperation), ki ga omogoča Lizbonska pogodba, uveljavljena leta 2009.

To ni evropska vojska
V EU-ju že vseskozi poudarjajo, da ne gre za vzpostavljanje evropske vojske. Stalni okvir obrambnega sodelovanja bo članicam, ki so voljne in zmožne, omogočil skupaj razvijati obrambne zmogljivosti, vlagati v skupne projekte in krepiti operativno pripravljenost oboroženih sil.

Le Drian: Krepitev obrambe odziv na terorizem
Tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je poudaril, da je to zgodovinski korak, pravi mejnik v evropski obrambi, ki bo imel tudi gospodarske koristi. Evropa (227 milijard evrov) po njegovih besedah porabi za obrambo približno polovico manj kot ZDA (545 milijard evrov), dosega pa le 15 odstotkov njene učinkovitosti. Nova stalna oblika obrambnega sodelovanja je zrasla iz francosko-nemške pobude iz jeseni 2015, je spomnil francoski zunanji minister Le Drian, ki je ob drugi obletnici napadov v Parizu poudaril, da je krepitev evropske obrambe tudi odziv na terorizem.

Erjavec: Pomembno za vključitev Slovenije v jedro EU
"Sodelovanje pri novem evropskem obrambnem projektu je zelo pomembno za vključitev Slovenije v jedro EU," je v Bruslju poudaril zunanji minister Karl Erjavec. To terja povečevanje sredstev za varnost in obrambo, je izpostavil minister ter ocenil, da je korak izrazito političen in da bo mogoče rezultate oceniti po letu 2021. Takšne projekte zahtevajo spremenjene varnostne razmere v Evropi, je poudaril Erjavec. V primerjavi z obdobjem 2004-2008, ko je bil obrambni minister in so se ukvarjali zlasti z Afganistanom in Bližnjim vzhodom, je varnostni položaj povsem drugačen, je pojasnil. Izpostavil je teroristične, migracijske in kibernetske grožnje, ukrajinsko, sirsko in libijsko krizo, vse hujše naravne katastrofe in posledice podnebnih sprememb. Obrambna ministrica Andreja Katič pa je med razlogi za krepitev samostojne evropske obrambe izpostavila še manjše angažiranje ZDA pri evropskih varnostnih vprašanjih.

Listina vključuje 20 zavez na petih področjih
Listina temelji na predlogu Nemčije, Francije, Španije in Italije. Vključuje okoli 20 zavez na petih področjih, kot so naložbe in razvoj zmogljivosti, ki naj bi jih sodelujoče članice uresničile do leta 2025. Listina opredeljuje načela nove oblike stalnega sodelovanja, ki je opisana kot "ambiciozen, zavezujoč in vključujoč" evropski pravni okvir za naložbe v varnost in obrambo ozemlja in državljanov EU-ja. Na seznamu skupnih zavez je tudi redno zviševanje obrambnih proračunov v realnem smislu z namenom doseganja dogovorjenih ciljev.

Mogherini: Ne gre za količino denarja, ampak za način porabe
A cilja zveze Nato, da bi bilo treba za obrambo nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda, EU v listino ni vključil. Mogherinijeva v povezavi s ciljem dveh odstotkov poudarja, da ne gre za vprašanje količine denarja, temveč je problem način porabe, ki je preveč razdrobljena, kar pa nova struktura odpravlja. Zaveze vključujejo tudi zvišanje izdatkov za naložbe, ki naj bi postopoma dosegli 20 odstotkov obrambne porabe. V tem primeru torej EU v svojo listino vključuje Natov cilj, da je treba petino obrambnega proračuna namenjati za naložbe.

Podpisnice se zavezujejo tudi k prispevkom k misijam in operacijam ter bojnim skupinam EU-ja ter k skupnim prizadevanjem za odpravo pomanjkljivosti na področju zmogljivosti, tudi k evropskemu sodelovanju za odpravo pomanjkljivih nacionalnih zmogljivosti.

Irska, Malta in Portugalska še vodijo postopke; Danske in Velike Britanije ne bo zraven
Listino je podpisalo 23 članic. Tradicionalno nevtralna Avstrija se je pridružila v zadnjem trenutku. Irska, Malta in Portugalska se danes še niso pridružile, ker še niso izpeljale notranjih postopkov. Pričakovati je, da bodo to storile v prihodnjih tednih. Danska in Velika Britanija pa pri projektu ne bosta sodelovali. Britanski zunanji minister Boris Johnson je kljub temu izrazil britansko podporo krepitvi evropskega obrambnega sodelovanja.

Na vrsti priprava nacionalnih načrtov
Listino je 23 podpisnic predalo Mogherinijevi. Podpis je prvi uradni korak v procesu nastajanja Pesca, ki naj bi ga EU dejansko vzpostavil 11. decembra. Do takrat naj bi članice pripravile nacionalne načrte za izvajanje nalog v okviru tega projekta. Po vzpostavitvi Pesca se bodo sodelujoče članice dogovorile o prvem seznamu konkretnih projektov na področju usposabljanja, razvoja zmogljivosti in operativne pripravljenosti. Članice so po navedbah Mogherinijeve predstavile že več kot 50 različnih projektov.

Kritiki: Vprašljiva dodana vrednost
Novi obrambni projekt EU-ja je tarča kritik, da je preveč vključujoč, da bi bil lahko ambiciozen ter da je to še ena evrostruktura z vprašljivo dodano vrednostjo.