"Vprašanje je na programu naslednjega vrha EU-ja. Za obdavčenje finančnih transakcij sta se odločila (francoski predsednik) Nicolas Sarkozy in (nemška kanclerka) Angela Merkel, davek pa bo uveden do konca leta," je v pogovoru za televizijsko postajo LCI zatrdil Leonetti.

Evropski motor že poenoten
"O uvedbi davka se že strinjata Francija in Nemčija. Kolikor sem razumel iz dozdajšnjih stikov, mu ne nasprotuje niti nova italijanska (tehnična) vlada. Med članicami EU-ja uvedbi davka nasprotujeta le Velika Britanija in Švedska, ki ima za sabo neposrečen poskus s tovrstno obdavčitvijo," je pojasnil francoski minister za evropske zadeve.

Uradni Pariz je že napovedal, da bosta Nemčija in Francija predlog glede osnove za davek na finančne transakcije predstavili 23. januarja, v praksi pa naj bi zaživel prihodnje leto. Evropska komisija je uvedbo evropskega davka na finančne transakcije, ki bi lahko letno prinesel okoli 55 milijard evrov, predlagala že konec septembra.

Promil na finančne proizvode, desetinka na delnice
Komisija predlaga obdavčitev vseh transakcij s finančnimi instrumenti med finančnimi institucijami, če ima vsaj ena izmed strank pri poslu sedež v EU-ju. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka.

Na nedavnem vrhu skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev (G20) v Cannesu ta pobuda ni naletela na odobravanje, kar je bilo mogoče pričakovati. Kot rečeno, mu v EU-ju najglasneje nasprotujeta Švedska in Velika Britanija, poleg tega pa davku med velikimi svetovnimi gospodarstvi nasprotujejo tudi ZDA, Kitajska, Kanada in Rusija.

Slovenija za davek na svetovni ravni
Velik del ekonomistov meni, da je uvedba davka smiselna zgolj na svetovni ravni, saj bi njegova uvedba le v Evropi lahko povzročila beg finančnega kapitala na območja, kjer davka ne bi bilo. Določeni strokovnjaki tudi svarijo, da bi banke in finančne ustanove stroške davka v vsakem primeru prevalile na stranke.

"Slovenija uvedbo tega davka podpira na globalni ravni ali vsaj na ravni EU-ja, ne pa zgolj v območju evra," je pred časom pojasnil finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Iz Slovenije je bilo leta 2010 na račune v davčno ugodnejših državah preneseno kar 1,64 milijarde evrov, je v torkovem pogovoru za Finance razkrila Mojca Centa, direktorica republiške davčne uprave (Durs).

Zaradi nasprotovanja Britancev, ki se bojijo za usodo največjega evropskega finančnega središča, londonskega Cityja, in Švedov, ki so s tovrstnim davkom na lastno pest in neuspešno poskusili v 90. letih prejšnjega stoletja, je povsem mogoče, da bo zaživel le v območju evra.