Evropska unija
Ekološko kompostno stranišče
Kompostna stranišča za delovanje ne potrebujejo vode in kemikalij. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Ekološka kompostna stranišča prihajajo v veljavo po vsej Evropi

V kompostniku se procesi razgradnje pospešijo
3. november 2018 ob 07:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Sloveniji nastajajo sodobna ekološka kompostna stranišča, ki so namenjena predvsem tistim okoljem, kjer ni urejene infrastrukture in ne želimo obremenjevati okolja.

Odstranjevanje človeških iztrebkov nasploh ni najbolj ekološko – v običajnem stranišču na splakovanje po povprečno 30 km dolgi poti do čistilne naprave porabimo okoli 6 litrov vode. Odpadna straniščna voda se nato pomeša še s kemikalijami iz gospodinjstev in industrije. Kompostna stranišča za delovanje ne potrebujejo vode in kemikalij, usmerjena so trajnostno, saj se iztrebki kompostirajo in se zato lahko uporabijo za gnojenje.

Kompostna stranišča so najbolj pogosto postavljena v različnih eko vaseh, narašča pa tudi uporaba v eko kampih in na območjih, kjer ni urejene kanalizacije, nasploh pa v naravi. Zanje se odloča tudi vedno več lokalnih samouprav, ki jih postavljajo v mestne parke in na športne površine. To so tudi pogosti odjemalci ekoloških kompostnih stranišč Kakis, ki nastajajo v Sloveniji s pomočjo evropskih sredstev. Kaj pa kompostno stranišče sploh je, razloži generalni direktor David Kodarin: "Namesto da potegnemo vodo, dodamo žagovino. Ta izsuši blato in pospeši proces razkrajanja. Pomembno je tudi, da se voda in blato ločujeta, zato smo v našem stranišču naredili poseben sistem filtrov in s pomočjo gravitacije vodo spustimo v zrakotesen rezervoar. Nato izločke posipamo z žagovino in tako preprečujemo slabe vonjave."

Kompostnik, v katerega se nabirajo izločki in dodaja žagovina, je mogoče pri Kakisu preprosto zamenjati in nato uporabiti. V kompostniku se namreč procesi razgradnje pospešijo. Ko kompostnik izvlečemo, kompost že nastaja. Večjim podjetjem nudijo možnost, da kompostnik odpeljejo in ga odpeljejo v lastno kompostarno, kjer se predela. A kompostnik lahko popolnoma preprosto izprazni posameznik tudi doma. Blato lahko kompostira na poseben sonaraven način brez uporabe energije ali kemikalij. Po 12 mesecih nastane organsko gnojilo, ki ga lahko uporabi predvsem za okrasne rastline. S kompleksnejšim procesom se da ta kompost uporabiti tudi za vrtne rastline, pri tem pa je treba biti previden, saj vsebujejo človeški odpadki tudi patogene snovi.

V podjetju razvijajo postopek izdelave briketov za biomasne peči, saj ima blato visoko energetsko vrednost in je lahko tudi vir toplote. David Kodarin dodaja, da želijo ponuditi predvsem boljšo rešitev za uporabnika: "Želeli smo, da je stranišče lično in da ga bo uporabnik rad uporabljal. Ugotovili smo, da je zanje pomembna večja notranjost, naravna svetloba, zračnost in zato smo vse to vgradili v končni dizajn."

Za razvoj kompostnih stranišč so dobili finančno podporo Evropske unije, nepovratna sredstva Slovenskega podjetniškega sklada in programa Climate kick. Takšna stranišča že stojijo v različnih slovenskih krajih – v Novi Gorici, Murski Soboti, Polzeli, Črnomlju, Hočah, Ankaranu, Ljubljani in na Nizozemskem. Zdaj razvijajo notranje kompostno stranišče, ki bo primerno tudi za končnega zasebnega uporabnika za domove, vikende in podobno.

Darja Potočan, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope
Prijavi napako
Komentarji
mike_casper
# 03.11.2018 ob 09:46
Štrbunk po domače
k500
# 03.11.2018 ob 12:35
evropska sredstva za razvijanje stranišča na štrbunk, super. na vaseh bodo spet pričeli graditi wc-je na štrbunk z evropskimi sredstvi. najprej so jih podirali, ter wc-je pričeli graditi v hišah, sedaj, pa jih bodo gradili spet na istih mestih kot so bila nekoč, le sto razliko, da bodo ogrevana ter zgrajena z evropskimi sredstvi kot t.i. eko wc-ji.
pa naj še razpišejo evropska sredstva za lojtrski voz s konjsko vprego namesto umazanega dizla.
fiston
# 03.11.2018 ob 12:38
Ne vem koliko pomagajo ekološka stanišča, ker dvomim da mi še eko serjemo. :)
Olorin
# 03.11.2018 ob 10:10
Cela znanost iz hajzlov... Ampak podpiram! Standardni dixiji niso ravno okolju prijazna resitev.
luna med oblaki
# 03.11.2018 ob 17:54
Pred več kot 50. leti smo imeli vsi stranišča na štrbunk. Noter smo posipali žagovino, pepel ali pa listje, da ni smrdelo. Po potrebi se je stranišče izpraznilo in zakopalo v zemljo. Vse to okrog stranišč ni nobena znanost. Po vaseh imajo še sedaj ponekod rezervno stranišče na štrbunk, ki se ga občasno uporabi, če se opravlja zunaj kakšna dela in se ne hodi v hišo.
RJSlo
# 03.11.2018 ob 16:38
Po 12 mesecih nastane organsko gnojilo, ki ga lahko uporabi predvsem za okrasne rastline. S kompleksnejšim procesom se da ta kompost uporabiti tudi za vrtne rastline, pri tem pa je treba biti previden, saj vsebujejo človeški odpadki tudi patogene snovi.
----------------------------------------------------
No ja. Iz dreka delati znanost?
HOR
# 03.11.2018 ob 17:39
Torej bomo eko kurjavo pridelovali kar sami...
Za romantični večer ob kaminu z odprtim ognjem ravno ne bo primerno...
alcatraz
# 03.11.2018 ob 17:00
naštrbunk je odlična reč. in tudi najbolj zdrav način iztrebljanja.
bolj kot sedenje in reševanje križank, branje časopisov, al pa listanje po moblnu. :D
galoper
# 03.11.2018 ob 16:17
V bližini nekaterih krajev se lahko voha iz kakšnih prebavljenih jedi nastaja kompost
galoper
# 03.11.2018 ob 16:32
In planinci bodo morali pri nas nositi s seboj tudi kemična stranišča.
mojenovoime
# 03.11.2018 ob 15:26
Kako pa kompostirat konzervansov in plastike pol drek?
ejga40
# 04.11.2018 ob 15:57
Kje si pa operemo roke po "sranju"? Gremo direkt delat sljadoljed?
tore
# 04.11.2018 ob 15:55
Mam jest še boljšo izkušnjo glede stranišča, iz Goe v Indiji, ne vem pa a je eko ali bio.
Stranišče na štrbunk je na robu vrta, stran od hiše, zidano in sedišče 1,5 m nad tlemi. Zadeva pade dol in spodaj zaslišim cvilenje, pogledam dol med nogami kaj hudiča se dogaja in vidim dva pujsa, ki se grebeta za moj drek. V trenutku sta ga pospravila, jaz sem se pa prav dobro počutil, ko sem tako nahranil pujsa.
Jest sem potem samo ribe jedu.
oziris.va
# 04.11.2018 ob 13:47
Iztrebke bodo lahko uporabi v prehramebni industriji. Mogoče to že počnejo.
presenečen
# 04.11.2018 ob 09:13
Odstranjevanje človeških iztrebkov nasploh ni najbolj ekološko – v običajnem stranišču na splakovanje po povprečno 30 km dolgi poti do čistilne naprave porabimo okoli 6 litrov vode.

Ekološko stranišče, zakaj ne? Sami negativni komentarji..

600.000 gospodinjstev, to je vsaj 600 ton človeškega blata na dan in vsaj 2000m3 vode ;)
HOR
# 03.11.2018 ob 17:30
"Start up" z eko "sr..."
mojenovoime
# 03.11.2018 ob 15:26
Poln*
Kazalo