Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 9 glasov Ocenite to novico!
E-knjige
Super znižane in ničelne stopnje za elektronske publikacije bodo lahko uveljavljale le tiste članice, ki te stopnje že uporabljajo za tiskane publikacije. Foto: Reuters
VIDEO
Finančni ministri o pranj...

Dodaj v

Elektronske knjige in časopisi bodo lahko obdavčeni z nižjo stopnjo DDV-ja

Odločitev finančnih ministrov EU-ja
2. oktober 2018 ob 16:31
Bruselj - MMC RTV SLO, STA

V Bruslju je bil sprejet dogovor o izenačitvi davčne obravnave tiskanih in elektronskih knjig ter časopisov. Članice EU-ja bodo lahko tako tudi za elektronske publikacije uporabljale znižane stopnje, nekatere pa tudi super znižane in ničelne stopnje DDV-ja.

Ta sklep so po več brezplodnih poskusih v preteklih letih sprejeli finančni ministri EU-ja. "Odločitev, ki je del prizadevanj za posodobitev DDV-ja za digitalno gospodarstvo, omogoča, da gremo v korak s tehnološkim napredkom," je poudaril avstrijski finančni minister Hartwig Löger, ki je vodil zasedanje finančnih ministrov EU-ja. Zadovoljen je tudi predlagatelj nove zakonodaje, evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici, ki je poudaril, da so nova pravila "resničen napredek" in da bodo pomembna podpora ustvarjanju, svobodi tiska in svobodi medijev.

Po veljavnih pravilih se elektronske publikacije obdavčujejo po standardni stopnji DDV-ja, torej najmanj 15-odstotni, medtem ko se lahko za tiskane publikacije uporablja nestandardna stopnja. Za tiskane knjige in časopise lahko članice uporabljajo znižano stopnjo DDV-ja, torej najmanj petodstotno. Nekatere pa lahko uporabljajo tudi super znižano stopnjo, torej manj kot petodstotno, ali celo ničelno.

Dogovor, ki so ga dosegli finančni ministri, bo članicam omogočal uporabo znižanih stopenj DDV-ja tudi za elektronske publikacije. Super znižane in ničelne stopnje bodo lahko uveljavljale le tiste članice, ki te stopnje že uporabljajo za tiskane publikacije.

Slovenija za izenačitev stopenj
Slovenija se je ves čas pogajanj strinjala s predlogom za izenačitev davčnih stopenj za tiskane in elektronske publikacije, ni pa podpirala splošne možnosti držav za uporabo super znižanih stopenj.

Nova pravila, opredeljena v direktivi, bodo veljala začasno, do uvedbe novega sistema DDV-ja, o katerem članice še razpravljajo. Po novem sistemu naj bi imele članice več prožnosti pri določanju stopenj DDV-ja.

Direktiva bo sprejeta brez nadaljnje razprave, potem ko bo besedilo prevedeno v vse uradne jezike EU-ja. Za odločanje o davčnih vprašanjih je potrebno soglasje članic, po posvetovanju z Evropskim parlamentom, ki je svoje mnenje podal junija lani.

Medijski sektor zadovoljen
V medijskem sektorju so zadovoljni. "Ta dolgo pričakovani korak bo evropskim medijem prihranil milijone evrov na leto," so poudarili v organizaciji News Media Europe. Odločitvi članic kimajo tudi evropske založniške hiše, so sporočili iz združenja evropskih časopisnih založniških hiš ENPA in združenja evropskih revij EMMA.

Evropski finančni ministri so na zasedanju sprejeli tudi niz odločitev, ki naj bi omejile goljufije z davkom na dodano vrednost. Brez konkretnih odgovorov pa se je končala razprava o najnovejših škandalih pranja denarja po Evropi. Komisija v odgovor predlaga krepitev pristojnosti evropske bančne agencije, o čemer pa je še veliko pomislekov, je poročala Erika Štular, dopisnica RTV Slovenije iz Bruslja.

A. P. J.
Prijavi napako
Komentarji
oziris.va
# 02.10.2018 ob 17:31
@JMH: to je zato, ker še nisi videl elektronskega črnila (e-ink).
Radoveden
# 02.10.2018 ob 18:07
JMH to je vse v glavi. Kako pa lahko bereš elektronske medije namesto da bi držal časopos razgrnjen z dvema rokama? Nič se ne da če se noče.
JMH
# 02.10.2018 ob 17:22
ne predstavljam si kako je brati knjigo na digitalni napravi. naporno mi je brati že daljši tekst. bom kljub prizadevanjem bruseljske partije ostal kar pri analognih.
navigator007
# 03.10.2018 ob 13:45
@Homer
Očitno nisi nikoli uporabljal digitalnega bralnika. Vsebina ni ista. Če kupiš na primer neko knjigo, ki temelji na raziskavah, denimo na demografskih statistikah, potem digitalno različico avtor pogosto tudi osvežuje z novimi podatki. Digitalna oblika knjige je tudi ekološko prijaznejša (papir, tisk), omogoča dostop do širšega znanja (vgrajeni slovarji in integracije z Wikijem) in - kar je v tej zgodbi bistveno - je skoraj v celoti pod nadzorom Amazona. Večina denarja, ki ga uporabniki namenimo za nakup digitalnih knjig tako konča v ZDA. Z vzpodbujanjem ponudnikov znotraj EU, kar ravno davčne olajšave omogočajo, bi ostalo več denarja v Evropi. Lahko pa še naprej nasprotujemo vsemu in pobiramo davke še na zrak, če smo tako prepričani, da nam to zagotavlja nek hiter razvoj.
ljuba_ana
# 03.10.2018 ob 13:36
kindle (če ga že omenjate) vemo, od koga je..

kindle ni edini e-bralnik.

Državljani res potrebujemo nižjo stopnjo DDV za franšizo Herry Potter in 50 oddtenkov sive. Duhovna rast in izobraževanje državljanov ke zagotovljeno. Pa še Jeff Bezos bo navdušen.

HP je odlična otroško-mladinska literatura. ponovno, kindle ni edini e-bralnik. za potrebe sposojanja knjig iz biblosa pa je sploh neprimeren.

Ne razumem, zakaj tovrstnega sistema ne bi imeli tudi pri e-knjigah. Plačaš članarino, pa si lahko za kratek čas downloadaš knjige.

https://www.biblos.si/
vranek
# 03.10.2018 ob 15:54
Jaz uzivam v branju e-knjig. Cez 300.000 naslovov je ze v tej obliki.vse nove knjige, enostaven prenos, vracilo prek aplikacije, izbiras pisavo, velikost, format,. Knjigo berem zaradi vsebine, ne pa gojenja kulta papirnate knjige. Nobene navlake in papirnih prsic.nobenega obiskovanja knjiznice, zamud, kazni...meni so eknjige super!
navigator007
# 03.10.2018 ob 08:50
Ne razumem metafore s praznimi Kindli na prvi sliki.
Plus, zelo me zanima zakaj se naša država ni odločila za sprejem super znižanih stopenj DDV-ja na elektronske knjige, ker eni pač kupujemo e-knjige. Naši državni predstavniki torej ne podpirajo novih možnosti za izobraževanje in intelektualno rast državljanov?
ljuba_ana
# 02.10.2018 ob 18:12
JMH, ja. Kul je. E-bralnik je za bralca en boljsih nakupov.
navigator007
# 05.10.2018 ob 12:46
@Homer
To ni politična tema, zato je tvoja manipulacija odveč. Sam si vprašal "Zakaj je potrebno razlikovanje, če pa je vsebina ista?" in sem ti s primerom odgovoril. Vsebina pač ni ista, tiskane knjige ne moreš čez pol leta nesti nazaj v tiskarno, da ti naredijo update podatkov.
Knjige, za katere so avtorske pravice ugasnile, so pa že tako in tako dolgo zastonj, project Gutenberg ima 57.000 takih brezplačnih knjig, vse on-line.
Homer.
# 04.10.2018 ob 15:37
@navigator007
In kaj ima posodabljanje knjige z davkom?
Nič!
Drugi del pa si površno prebral........
E-knjige zastonj, ki niso več avtorsko zaščitene.
To pa seveda niso tiste, ki se posodabljajo......
oleander_in_pes
# 03.10.2018 ob 13:52
Pa še minus naših splošnih knjižnic: ponujajo tuje čtivo v tiskanem formatu,
med e-knjigami za izposojo pa leposlovja v tujih jezikih ni.
Ker je pretežko knjižničarjem dogovoriti se za kakšno izposojevalno pogodbo
s tujimi distributerji e-knjig. V tujini se pa to seveda da, ampak pri nas ne,
tako da se mora človek vpisati v tujo knjižnico ko je zunaj, da si lahko knjige izposoja
potem, ko je spet v Sloveniji. Bejžte no.
delfino_
# 03.10.2018 ob 13:51
Vse preveč zadev se določa v Bruslju in vse premalo manevrskega prostora ostaja državam članicam, ki so vse bolj province in vse manj države.
Homer.
# 03.10.2018 ob 13:24
@navigator007
Zakaj pa bi moral DDV na elektronske knjige biti manjši kot na tiskane?
Zakaj je potrebno razlikovanje, če pa je vsebina ista?

Jaz bi sicer bil, za knjige in e-knjige brez davka.

Vse tiste e-knjige, ki niso več zaščitene z avtorskimi pravicami, pa zastonj
Kot razumem, je to na splošno 70 let po smrti avtorja!

Ampak to je iluzija, saj se nihče, vključno z državo ne bo odrekel prihodku........
DrKult
# 03.10.2018 ob 12:36
Super bi bilo tudi, če bi EU razmislila tudi o resnejših digitalnih knjižnicah. Za vse, ki berejo veliko knjig, je še vedno najbolj pametno biti član knjižnice. Že samo nek soliden e-reader stane 100 eurov, potem še pa knjige, da je kar strošek.
Res pa je, da si pol lahko izbiraš naslove po miili volji, ampak večino vsega se da dobiti v kaki knjižnici.

Ne razumem, zakaj tovrstnega sistema ne bi imeli tudi pri e-knjigah. Plačaš članarino, pa si lahko za kratek čas downloadaš knjige.
ljuba_ana
# 02.10.2018 ob 21:53
Število fizičnih knjig na mojih policah ni zaradi nakupa e-bralnika, nič manjše. Samo berem več, ker lahko knjigo (več njih) jemljem tudi tam, kamor prej svojih špehov nisem vlačila.
Homer.
# 06.10.2018 ob 19:25
Sploh ne vem kaj mi repliciraš......
stewie
# 05.10.2018 ob 11:50
Jaz sem na zelo boleč način spoznal, v čem je prednost fizičnih časopisov pred elektronskimi.
Razbil sem namreč tablični računalnik, ko me je med branjem zmotila muha na steni.
jackm8
# 04.10.2018 ob 14:48
@30
Larifari iz 2012... Danes ima že praktično vsak ebralnik tudi možnost osvetlitve od zadaj, tako so tudi tu izenačeni. Pa tudi iz lasnih izkušenj ti lahko povem, da je eink tisočkrat boljši kot so lcdji. Sem ogromno bral že na njih in nikakor se ne morejo primerjati. Baterija zdrži skoraj mesec, za oči so pa tako prijazni kot papir. Seveda ob izklopljenem osvetlitvi od zadaj, če je ta vklopljena, učinek ni veliko boljši kot na lcdejih.
oleander_in_pes
# 04.10.2018 ob 00:35
Pardon, zatipk. Hotel sem reči, da jih naše knjižnice v eformatu nimajo, tujih leposlovnih knjig.
Če si včlanjen v Nuk, recimo, imaš dostop do izposoje strokovnih knjig v tujih jezikih, takih ki jih kot posameznik niti ne bi mogel redno kupovati, izposoja pa je za zelo kratek čas. Izbira in nabava knjig, ki se prevedejo v slovenščino, je večji del skomercializirana, prenekatera kvalitetna zadeva na police knjižnic niti ne pride oziroma z blazno zamudo.
oleander_in_pes
# 04.10.2018 ob 00:24
vranek,
a v Biblosu?
Kolikor vem, ga ni.
Samo slovensko.
Nakup, tonje drugo, jaz govorim o izposoji.
izo
# 03.10.2018 ob 21:32

kindle ni edini e-bralnik.


a sem rekel kje, da je edini? samo repliciram na to, ko ga že imajo na tapeti, je pa dejstvo, da je verjetno najbolj razširjen in da se preko te platforme neke resno čtivo ne bere. temu primerno bi lahko razumeli prvi moj komentar tukaj, a nima smisla. gre se samo za denar oz pritisk velikih, da izilijo nižje davke napram drugim in tako samo še bolj povečajo svoj vpliv oz premoč.
pa ne nujno govorim samo o knjigah..
vranek
# 03.10.2018 ob 15:56
JMH vso zbirko mas na spominski kartici!
oleander_in_pes
# 03.10.2018 ob 13:47
Minusi e-knjig: Ne moreš jih podarjati naprej.
Ne moreš jih posojati naprej.
Ne moreš jih prodati na bolhi.
Ne moreš ceneje kupiti rabljenih izvodov.
Avtor ti knjige ne more podpisati.
Na knjigo ne moreš postaviti lonca za rože.
Maček se ne more usesti ali uleči nanjo.
Ne moreš jih listati kot tiskane, ker postavitev narekuje
način uporabe! E-knjige tozadevno silijo bralca v prisilni jopič!
Ne moreš si z e-knjigo pokriti ksihta, ko greš po kosilu dremat.

Plus e-knjig: Vse referenčne zadeve plus humanistika se bolj splačajo kot e-knjiga,
zaradi priročnosti, z vidika založnikov pa zaradi stroška izdaje.
V ruzak lahko spraviš tablico, na kateri imaš lahko veliiko knjig.
Če se preseliš, ni toliko sitnosti z zaboji knjig!
Plus tiskanih knjig:
Knjigo ti avtor lahko podpiše. Ko zaslovi, ji cena zraste in je vredna več kot ob
nakupu.
Lahko jo neseš v antikvariat, če ti presede.
Lahko jo podariš naprej.
Lahko napišeš vanjo posvetilo.
Lahko jo imaš za okras na kuhinjskem pultu ali polici.
Lahko jo daš pod vzglavnik in lepše spiš.
Lahko na njej spi pes ali maček.
Obnese se kot podložek za lonec s fikusom.
Lahko dela družbo drugim knjigam na polici, in ko se zazreš vanje,
dobiš sproščajoč občutek, da je življenje vendarle lepo!
Tiskani knjigi lahko narediš poseben ovitek, ali jo daš prevezati.
Na tiskano knjigo se navežeš ...

Še in še bi se našlo, ampak takole za prvo silo.
Glede humanistike in strokovnih knjig pa ne vidim razloga, zakaj ne bi šlo vse v bralnik.
paraBellum
# 03.10.2018 ob 11:12
Državljani res potrebujemo nižjo stopnjo DDV za franšizo Herry Potter in 50 oddtenkov sive. Duhovna rast in izobraževanje državljanov ke zagotovljeno. Pa še Jeff Bezos bo navdušen.
30
# 03.10.2018 ob 08:01
Za e-ink ljubitelje...

https://lifehacker.com/5934993/is-e-ink-really-better-for-my-eyes-than-my-ipad

Na kratko... Lcd je za oči celo boljši, saj si lahko prilagodite jakost svetlobe, s čimer zmanjšamo utrujenost oči
JMH
# 02.10.2018 ob 18:49
samo potem ne moreš imeti kot eno lepših stvari v svojem domovanju zbirke knjig na policah. in knjižnica v takem svetu izgleda kot kup najstnikov v kafiču? kaj šele napol erotična izkušnja šelestenja listov med prsti...

mi je prijatelj pred kratkim rekel, da sem staromoden. karkoli že to je. pa se mi ne zdi tako. sem le zavestno tehnološko retardiran, zavrt, kar se tiče teh malih digitalnih gizmotov in družbenih omrežij.

pred leti sem se pogovarjal z drevesom in nam za knjige ne zamerijo.

+ bojim se močnejše solarne nevihte in njenega vpliva na digitalno tehnologijo.
izo
# 02.10.2018 ob 16:39
spet potuha giagantom..
vranek
# 03.10.2018 ob 15:59
Oleander seveda je leposlovje v tujem jeziku. Ce ti nisi informiran ali ne znas uporabljati, ne pomeni,da ni!
izo
# 03.10.2018 ob 10:50
Naši državni predstavniki torej ne podpirajo novih možnosti za izobraževanje in intelektualno rast državljanov?

zakaj bi morali imeti nižje davke na to? oz zakaj ne potem enako kot za ostale knjige ipd (Ki so itak že predrage ori nas kljub kvazi nižjem davku)?
kindle (če ga že omenjate) vemo, od koga je..
JMH
# 02.10.2018 ob 17:50
res nisem. a je kul? si že probal?
Kazalo