Ob robu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije in njihovih kolegov iz kandidatk za članstvo je bil poseben sestanek ministrov držav na balkanski migracijski poti. "Vsi ugotavljamo, da lahko eskalacija migracij povzroči določeno nestabilnost na Zahodnem Balkanu, zato je treba nujno ukrepati. Enotne evropske rešitve v tem trenutku še ni, se pa poskuša najti," je povedal Erjavec.

Slovenski minister je na sestanku predstavil slovensko pobudo o krepitvi nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji, ki je bila po njegovih besedah zelo dobro sprejeta in bi bila lahko del celovite evropske rešitve. Nemčija je po Erjavčevih besedah obljubila polno finančno podporo za vse te ukrepe, komisar za evropsko sosedsko politiko Johannes Hahn pa je opozoril, da bodo morali pri reševanju migracijske krize intenzivneje sodelovati tudi ministri za finance.

Razprava prvič "odprta in odkrita"
Erjavec je še poudaril, da so imeli prvič dejansko zelo transparentno, odprto in odkrito razpravo o migracijski krizi, kar do zdaj ni bil običaj. To je po njegovem mnenju tudi zasluga slovenske pobude in intenzivnega dela nizozemskega predsedstva. O podrobnostih minister ni želel govoriti, dejal je le, da so bila stališča tudi zelo različna in navzkrižna, kar je normalno, saj gre za pereč izziv in zapleteno problematiko, pri čemer ima vsak svoj pogled glede na svoj položaj in izkušnje.

Grčija po njegovih besedah pričakuje močnejšo podporo, pri čemer je Erjavec izpostavil dogovor, da je treba takoj okrepiti evropsko agencijo za zunanje meje Frontex in da Grčija potrebuje 2.000 ljudi v okviru Frontexa, želi pa tudi več patruljnih čolnov. Po neuradnih informacijah naj bi se najbolj iskrilo med Grčijo in Avstrijo. Neuradno je bilo sicer v Amsterdamu slišati komentarje, da se nekateri vedejo, kot da niso s tega planeta, saj še vedno ne dojemajo razsežnosti begunske oziroma migracijske krize.

Nujna določitev meril za vračanje prebežnikov
Slovenija poleg krepitve nadzora na grško-turški in grško-makedonski meji v pobudi izpostavlja tudi potrebo po opredelitvi skupnih meril za sprejemanje oziroma vračanje prebežnikov na meji.
Erjavec je pojasnil, da so razpravljali tudi o tem in da je treba spoštovati pravila, ki veljajo, če osebe ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito in prihajajo iz varnih držav, kot je Maroko. Izpostavil je tudi težave pri vračanju prebežnikov, ki so že v EU-ju in ne izpolnjujejo pogojev, da bi tam ostali. Visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini se je po njegovih besedah zavezala, da bo pospešila pogovore s tretjimi varnimi državami, ki ne želijo sprejemati prebežnikov.

Sodelovanje z Avstrijo je "na visoki ravni"
Po Erjavčevih besedah tudi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz podpira slovensko pobudo, zlasti stališče, da bi bilo treba pomagati Makedoniji pri krepitvi nadzora na meji z Grčijo. Avstrija ima po njegovih besedah podobna stališča kot Slovenija. Erjavec je dodal, da je sodelovanje z Avstrijo na visoki ravni in da ni nobenih težav.

EU pričakuje še več beguncev
Zunanji ministri EU-ja so drugi dan neformalnega zasedanja sicer opozorili na verjetni prihod novih beguncev zaradi ofenzive na sirski Alep, ob tem pa menijo, da meje na jugu Evrope niso pod zadostnim nadzorom.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je dejal, da je frustrirajoče, kako vsi govorijo o nujnosti zaščite zunanje meje, zgodi pa se nič. Po njegovih besedah potrebuje EU novo obrambno črto, če Grčija ni pripravljena ali zmožna zavarovati schengena. Ta obrambna črta, kot se je izrazil, sta po njegovem mnenju Makedonija in Bolgarija.

Nujna pomoč Makedoniji pri nadzoru meje z Grčijo
Kot je dejal Szijjarto, si Makedonija zasluži spoštovanje in podporo. Makedonija potrebuje pomoč pri osebju in infrastrukturi, kot je dejal madžarski zunanji minister, pa je Madžarska državi pomagala z največ policisti.

Jean Asselborn, zunanji minister Luksemburga, kjer leži Schengen, po katerem je prostor brez sistematičnega preverjanja potnih listin dobil ime, je dejal: "Schengen leži v Luksemburgu. Pokazati moramo, da še vedno ostaja tudi v Evropi."

Nadzor na zunanjih mejah namesto na notranjih
Tudi drugi ministri so v Amsterdamu izpostavili nujnost ustreznega nadzora zunanje meje za obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, ki poleg evra velja za eno najotipljivejših koristi članstva v Uniji.

Zapiranje mej ni rešitev, pa poudarja visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini, ki je izpostavila, da je lahko obvladovanje prihoda prebežnikov za Evropo veliko bolj dejavnik poenotenja kot delitve.

Balkan kot parkirišče za begunce?
Evropski komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je medtem ponovil, da t. i. Zahodni Balkan ne sme postati parkirišče za begunce, zato je treba pomagati državam nečlanicam Unije na balkanski begunski poti.

Na neformalnem zasedanju skupaj z zunanjimi ministri Unije o migracijah razpravljajo tudi ministri iz kandidatk za članstvo v Uniji - Turčijo, Srbijo, Makedonijo, Črno goro in Albanijo. Ob robu srečanja je predviden tudi sestanek držav na t. i. balkanski migracijski poti.

EU: Turčija naj sprejme begunce iz Alepa
V ospredju pozornosti na srečanju sta izvajanje načrta EU-ja in Turčije za zmanjšanje prihoda migrantov in beguncev v Evropo v zameno za tri milijarde evrov pomoči državi pri oskrbi okoli dveh milijonov in pol sirskih beguncev, ki so se od začetka vojne v Siriji zatekli v sosednjo Turčijo. Komisar Hahn je Ankaro, ki je v petek zaprla mejo na območju, kjer jo poskušajo prečkati begunci iz Alepa, opomnil, da mora v skladu z mednarodnim pravom sprejemati te begunce.

"Vsi so videli podobe iz Alepa, na deset tisoče ljudi, ki bežijo, da bi rešili svoje življenje," je poudaril Asselborn. Unija sicer nima pravice govoriti Turčiji, kaj mora storiti, je dodal, spomnil pa je, da je turški premier Ahmet Davutoglu nedavno na donatorski konferenci za Sirce v Londonu dejal, da imajo ti ljudje pravico vstopiti v Turčijo.