Z novimi kazenskimi ukrepi želi Unija znova pritisniti na Iran, naj se vrne k pogajanjem o njegovem spornem jedrskem programu, ki do zdaj niso prinesla preboja.

Ključen del svežnja novih sankcij je prepoved finančnih transakcij med evropskimi in iranskimi bankami, razen s predhodno odobritvijo nacionalnih oblasti, ki pa je lahko dodeljena le pod strogimi pogoji.

Transakcije bodo dovoljene v izjemnih okoliščinah, na primer ob nakupu zdravstvene opreme ali hrane. Tudi fizične osebe bodo morale pridobiti dovoljenje za vsako transakcijo. Poleg tega bodo prepovedane vse vladne podpore za trgovino z Iranom. Naslednji sklop sankcij se nanaša na dopolnitev seznama oseb, kaznovanih s prepovedjo potovanja v Unijo in z zamrznitvijo premoženja, ter podjetij, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja.

Neuspešen embargo na nafto
Ministri so na črni seznam dodali 34 pravnih oseb, ki vladi nudijo finančno podporo, in enega posameznika, ki sodeluje v jedrskem programu. Tretji sklop sankcij pa se nanaša na prepovedi izvoza oziroma uvoza. Prepovedano bo izvažati material, ki se lahko uporablja za razvoj jedrskega ali balističnega programa, na primer grafit, aluminij in jeklo.

Prav tako bo prepovedano uvažati zemeljski plin iz Irana, kar pa je predvsem simbolična sankcija, saj nima na tem področju nobena članica Unije sklenjenih pogodb z Iranom. Prepovedan bo tudi prevoz iranske nafte, registracija iranskih ladij in oskrba Irana z novimi tankerji. Dogovora o sankcijah, s katerimi bi Unija prvič udarila iranski sektor telekomunikacij, pa ni bilo mogoče doseči, po neuradnih navedbah zaradi zadržkov Švedske.
Evropska unija je sicer s 1. julijem že uvedla popoln embargo na uvoz nafte iz Irana, s čimer je prav tako želela Teheran prisiliti, naj se vrne k pogajanjem s šesterico velesil - ZDA, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, pa ji to ni uspelo.