Michel Barnier, Jean-Claude Juncker in Francois Hollande med vrhom o brexitu v Bruslju. Foto: Reuters
Michel Barnier, Jean-Claude Juncker in Francois Hollande med vrhom o brexitu v Bruslju. Foto: Reuters
Brexit
Nemška kanclerka Angela Merkel je pred kratkim izjavila, naj Britanci nimajo iluzij glede izstopnih pogajanj z Unijo. Foto: Reuters
Brexit
Pismo Therese May, s katerim je Velika Britanija uradno napovedala uporabo 50. člena Lizbonske pogodbe in izstop iz povezave. Foto: Reuters
Smernice Bruslja za brexit dogovorjene
Voditelji držav EU-ja potrdili usmeritve glede brexita

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je tvitnil, da je to dokaz "enotnosti v akciji" in da je 27-terica sprejela smernice za brexit v manj kot 15 minutah.

Ob tem je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pozval Veliko Britanijo, naj razkrije, kaj namerava narediti z državljani članic Evropske unije po brexitu. "Potrebujemo jamstvo", je dejal. Vprašanje pravic državljanov EU-ja, ki živijo, delajo in študirajo v Veliki Britaniji je ena najpomembnejših tem pogajanj med Veliko Britanijo in EU-jem glede brexita.

Politične smernice bodo podlaga za podrobna pogajalska izhodišča, ki jih bo Evropska komisija predlagala 3. maja, članice pa naj bi jih potrdile 22. maja. Tako bo glavni pogajalec Unije o brexitu Michel Barnier dobil mandat za pogajanja. Pogajanja se bodo sicer predvidoma začela šele po britanskih volitvah 8. junija.

Pred vrhom EU-ja o brexitu sta se o mejnem nadzoru pogovarjala Miro Cerar in Donald Tusk


Ljudje, denar, Irska

Pravice državljanov, finančna poravnava in meja med Veliko Britanijo ter Irsko so ključna vprašanja, ki jih želi Unija razjasniti čim prej. Za Slovenijo je v razpravi o brexitu ključno vprašanje pravic državljanov in finančne poravnave, pri čemer pričakuje, da bo Velika Britanija do zadnjega centa poravnala vse obveznosti v okviru zdajšnjega sedemletnega proračuna 2014-2020.

V EU-ju poudarjajo zlasti postopen pristop v pogajanjih. V skladu s tem pristopom mora Unija najprej doseči zadosten napredek glede temeljnih vprašanj v povezavi z izstopnim dogovorom, preden se lahko začne pogajati o okviru prihodnjih odnosov z Veliko Britanijo. "Z drugimi besedami: preden razpravljamo o naši prihodnosti, moramo doreči našo preteklost," je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk v vabilu voditeljem članic na vrh.

Izjava o Irski
Prednostna naloga bo zagotoviti najboljša mogoča zagotovila za državljane EU-ja v Veliki Britaniji, ki morajo biti "učinkovita, izvršljiva, nediskriminacijska in celovita". Pravice državljanov, finančni vidiki in meja med Veliko Britanijo in Irsko so ključna vprašanja, ki jih želi EU razjasniti na začetku pogajanj. "Ljudje, denar in Irska morajo biti na prvem mestu," je poudaril Tusk v vabilu. "Da bi zaščitili proces miru in sprave, opisan v velikonočnem sporazumu, si moramo prizadevati, da se izognemo strogi ureditvi na meji med Irsko in Severno Irsko," je še zapisal.

Na pobudo Irske bo ob političnih smernicah za brexit tako sprejeta tudi izjava, ki potrjuje, da mirovni dogovor o Severni Irski iz devetdesetih let omogoča združitev Irske na miren in demokratičen način ter da bi bilo v tem primeru celotno ozemlje združene Irske del EU-ja.

Poleg te bo sprejeta še ena izjava, s katero bo vrh poudaril, da dogovor z Veliko Britanijo ne bo precedens za noben drug dogovor. V tem kontekstu se najpogosteje omenja Turčija, za katero se krepijo pozivi k prekinitvi pristopnih pogajanj in vzpostavitvi neke nove oblike sodelovanja.

"Ne želimo si šibkega EU-ja"
Pred prihodom na vrh je nemški finančni minister Wolfgang Schäuble izjavil, da se mora London zavedati, da po koncu pogajanj ne bo imel nikakršnih prednosti pred drugimi državami v odnosu do EU-ja. "Ne obstaja zastonj kosilo, Britanci morajo to vedeti. Ne želimo si šibke Velike Britanije, a obenem si tudi ne želimo, da bi bila preostala Evropa šibka. London po izstopu iz Unije ne bi smel imeti nobenih ugodnosti v primerjavi z drugimi državami," je dejal Schäuble.

Kje bo novi sedež dveh agencij?
Unija želi čim prej urediti tudi vprašanje selitve dveh evropskih agencij iz Velike Britanije. To sta Evropska agencija za zdravila (Ema) in Evropski bančni organ (Eba). Odločitev o tem, kam bodo selili agenciji, se pričakuje jeseni. Zanimanje med članicami je veliko, v igri naj bi bilo že okoli dvanajst članic. Slovenija po navedbah virov ne izpolnjuje pričakovanih meril, ki naj bi bila osredotočena na prometno povezljivost in ustrezno infrastrukturo za okoli 900 zaposlenih in njihovih družin. Slovenija sicer že gosti eno evropsko agencijo, Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer). Nova merila sicer še niso dogovorjena, a v preteklosti so pri izbiri upoštevali tudi načelo, da imajo prednost članice, ki še ne gostijo nobene evropske agencije.

V EU-ju pričakujejo, da bo vsaj del stroškov za selitev krila Velika Britanija, ki je te stroške z odločitvijo o izstopu iz EU-ja tudi povzročila. To vprašanje bo del pogovorov o finančni poravnavi ob ločitvi.

Smernice Bruslja za brexit dogovorjene
Voditelji držav EU-ja potrdili usmeritve glede brexita