Z novo uredbo o čezmejni dostavi pošilj naj bi se posledično znižale tudi cene dostave pošiljk v EU-ju. Foto: Pixabay
Z novo uredbo o čezmejni dostavi pošilj naj bi se posledično znižale tudi cene dostave pošiljk v EU-ju. Foto: Pixabay
EU želi povečati obseg spletnega trgovanja. Foto: Pixabay
Tržni inšpektorji večkrat opozarjajo glede spornih praks nekaterih spletnih trgovcev. Foto: MMC RTV SLO
Evropska komisija, ki si že nekaj časa prizadeva ustvariti enoten digitalen trg, je že lani pripravila nova evropska pravila za zaščito EU potrošnikov (Consumer Protection Cooperation Regulation), ki bodo omogočala nacionalnim varuhom trga večjo nadzorno in tudi izvršno moč nad digitalnim trgom. Foto: AP

Evropski parlament je sredi novembra sprejel sveženj ukrepov, s katerimi bo potrošnikom in podjetjem omogočeno lažje spletno nakupovanje ter prodaja najrazličnejših proizvodov in storitev na področju EU-ja. Čeprav velja med 28 državami članicami prost pretok blaga in storitev, na spletu ni popolnoma tako, saj še vedno obstajajo številne ovire.

EU-potrošnikom, še posebej iz manj premožnih in trgovcem manj zanimivih držav, je dostikrat onemogočen dostop do najboljših spletnih ponudb. Številne spletne trgovine, registrirane na področju EU-ja, svoje blago pošiljajo zgolj v določene EU-države. Največkrat le v svoje sosede. Ali pa so cene dostave v posamezne države tako visoke, da se kupci večkrat odločajo, da ne bodo kupovali blaga pri tujih trgovcih.

Evropska komisija, ki si že nekaj časa prizadeva ustvariti enoten digitalen trg, je že lani pripravila nova evropska pravila za zaščito EU-potrošnikov (Consumer Protection Cooperation Regulation), ki bodo omogočala nacionalnim varuhom trga večjo nadzorno in tudi izvršno moč nad digitalnim trgom. Države članice EU-ja pa bodo morale nova pravila uveljaviti v prihodnjih dveh letih.

Kaj prinašajo nova EU-pravila glede zaščite potrošnikov?
Države članice bodo morale imenovati urad, ki bo pristojen za mednarodno sodelovanje pri preiskavah in izvrševanju sankcij pri morebitnih kršitvah. Pristojni organi, kot je denimo slovenski tržni inšpektorat, bodo lahko zahtevali informacije o registracijah spletnih domen spletnih trgovin, ki domnevno kršijo pravice potrošnikov, pa tudi njihove bančne podatke.

Prav tako jim bo podeljena pristojnost za opravljanje prikritih nakupov (inšpektorji se bodo lahko predstavljali kot potrošniki) in tudi možnost čezmejnega kaznovanja nepoštenih trgovskih praks ter izterjave odškodnine oškodovanim potrošnikom.

Blokada prevarantov
Največ polemik je sprožila možnost blokade prevarantskih spletnih strani, ki so vzpostavljene z namenom, da bi opeharile potrošnike ali pa zavajajoče ponujajo ničvredno blago. To možnost bodo imeli lokalni tržni inšpektorati, brez predhodne presoje sodnih oblasti, ali gre res za prevaro ali ne.

Blokade niso podprle vse poslanske skupine v Evropskem parlamentu. Najbolj kritična je bila nemška poslanka Piratske stranke Julia Reda, ki je opozorila, da je blokada spletnih strani, ki jo bodo lahko sprožili nacionalni tržni inšpektorji brez kakršne koli sodne odredbe, pretiran in nesorazmeren ukrep pri varovanju potrošnikov.

"Ponudniki dostopa do spleta bodo morali vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omogočala blokade spletnih strani, kar se bo pozneje lahko zlorabljalo tudi za druge namene, vključno s cenzuro," je zapisala na svojem blogu. Kot primer je navedla spletne strani, ki so bile povezane s prizadevanji za neodvisnost Katalonije in so jih španske oblasti hitro in učinkovito blokirale, ker je bila infrastruktura za blokiranje spletnih strani že vzpostavljena za druge namene, na primer prepoved dostopa do spletnih mest, ki kršijo avtorske pravice. Sama je predlagala, da bi s spornih spletnih strani zahtevali zgolj izbris spornih vsebin namesto blokade. Njen predlog na koncu ni bil sprejet.

Težave zaradi goljufivih trgovcev
Prevarantske spletne trgovine v resnici povzročajo veliko težav potrošnikom. Tudi na spletni strani tržnega inšpektorata se večkrat pojavljajo opozorila pred nakupi pri sumljivih spletnih trgovcih.

"Potrošniške organizacije imamo precej težav z goljufivimi spletnimi stranmi, ki se pojavljajo tudi v slovenskem jeziku in torej eksplicitno ciljajo na slovenske potrošnike. Lastniki so vedno zunaj EU-ja (Švica, ZDA, Azija ...), tako da naši organi (predvsem tržni inšpektor) nimajo nobene možnosti, da jim stopijo na prste. Na takšnih straneh so na prodaj izdelki, ki nimajo potrjenega učinka in je njihov nakup zato popolnoma stran vržen denar, še večjo težavo pa predstavljajo spletne strani s ponarejenimi izdelki ali pa takšne, ki potrošnika privabijo, da nakaže denar, izdelka pa nikoli ne prejme," pravi Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije.

Delna odprava geoblokade
Ukrepi za varovanje potrošnikov, ki jih je sprejel EU, pa niso edini ukrep, ki ga je pripravil EU za širjenje skupnega digitalnega trga. Za EU-potrošnike bo morda še bolj zanimiv dogovor glede odprave t. i. geoblokade.

Gre za diskriminatorno prakso, ki se uporablja iz komercialnih razlogov. Trgovci na spletu potrošnikom na podlagi njihove lokacije preprečujejo dostop do njihove spletne trgovine ali pa jih preusmerijo v njihovo lokalno trgovino, kjer so cene blaga ali storitev drugačne. Takšno blokiranje na primer pomeni, da lahko potrošniki iz ene države članice EU-ja pri spletnem najemu rent-a-car vozila za enako storitev v enakem kraju plačajo več kot potrošniki iz druge države članice.

Evropska komisija, EU-parlamentarci in države članice so konec novembra sicer dosegli dogovor glede odprave geoblokade. Toda ta ne bo (še) zaživela v popolnosti.

Dosežen je bil namreč zgolj kompromis, da bo kupcem omogočen nakup na spletnih mestih kjer koli v EU-ju in da bodo lahko od ponudnikov blaga in storitev zahtevali, da prenehajo zavračati stranke ali jih preusmerjati na druga spletna mesta, ker so v določeni državi članici.

Geoblokada avtorskih vsebin ostaja
Nekatere države članice EU-ja so nasprotovale predlogu EU-parlamentarcev, ki so želeli, da bi razširili prepoved geoblokade tudi na pretočne vsebine, na glasbo, filme ali elektronske knjige na področju EU-ja. Tako bo geoblokada za avtorsko zaščitene vsebine veljala še naprej.

Doseženemu kompromisu je bila sicer dodana klavzula, da bodo čez dve leti preverili, kako se v praksi izvaja prepoved geoblokade. Tedaj naj bi še enkrat razmislili, ali bi EU-potrošnikom sprostili dostop do avtorskih vsebin v vseh državah članicah.

Cenejše dostave pošiljk?
Poleg geblokade je bila na pogajalski mizi tudi čezmejna dostava pošiljk. Estonija, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, pa je v četrtek zvečer sporočila, da je bil dosežen dogovor glede uredbe za čezmejno dostavo pošiljk po EU-ju. Večja transparentnost in nadzor pristojnih regulatorjev naj bi pripomogel tudi k nižjim cenam pošiljk.

Večina potrošnikov se glede na ankete, opravljene po EU-ju, večkrat zaradi visokih poštnin iz tujine odloča za nakupe v lokalnih spletnih trgovinah. Na trgu EU-ja pa sicer na tem področju vlada precej kaotično stanje. Cene dostave, ki jih zaračunavajo največji ponudniki dostavnih storitev, so lahko tudi do petkrat višje kot v domačih državah. Cene dostave v sosednjo državo pa so lahko celo višje kot v državo, ki je na drugem koncu Evrope.

Na cenovnem udaru so predvsem potrošniki v manjših EU-državah, kot je Slovenija. Nekako so zdaj diskriminirani tudi manjši in srednji trgovci, saj pri dostavnih podjetjih ne morejo dobiti takšnih popustov kot trgovski velikani.

Kaj pomeni nova uredba?
Evropska komisija je v sporočilu za javnost po doseženem dogovoru navedla, da uredba sicer ne določa zgornjih meja cen pošiljk, vendar spodbuja konkurenčni pritisk, saj bodo potrošniki v prihodnje lažje in pregledneje primerjali domače in tuje stroške dostave.

Ponudniki paketne dostave bodo morali razkriti cene za storitev, ki jih potrošniki in mala podjetja pogosto uporabljajo. Evropska komisija pa jih bo objavila na posebni spletni strani.

Nacionalni nadzorniki poštnih storitev pa bodo lahko posredovali, če bodo stroški dostave nerazumno visoki v primerjavi z osnovnimi stroški. Trgovci pa bodo morali svojim strankam zagotoviti jasne informacije o cenah, ki se zaračunavajo za čezmejno dostavo pošiljk in za njihovo morebitno vrnitev. Potrošniki bodo tudi imeli pravico do pritožbe v skladu z direktivo o pravicah potrošnikov.

"Nova uredba bo doprinesla k večji transparentnosti na trgu, s tem, ko bodo regulatorji dobili več pristojnosti. Vse cene, ki ne odgovarjajo stvarnim stroškom dostave, bodo prijavljene Evropski komisiji, kar bo pripeljalo do znižanja cen dostave," je za hrvaški Večernji list razložila hrvaška EU-poslanka Biljana Borzan, ki je sodelovala pri pogajanjih glede omenjen uredbe. Ob tem se je pohvalila, da je dosegla, da je v uredbi zapisana obveza, da bo moral trgovec pri nakupih navesti vse oblike dostave, ki so na voljo, skupaj s primerjavo cen dostave.