Tajanje ledu je ena izmed usodnejših posledic globalnega segrevanja. Foto: Reuters
Tajanje ledu je ena izmed usodnejših posledic globalnega segrevanja. Foto: Reuters
Okoljevarstveniki opozarjajo, da bomo že v času našega življenja videli dramatične posledice globalnega segrevanja in človeškega vpliva na okolje. Foto: Reuters
Ministri ratificirali okoljski sporazum

EU bo sporazum potrdil, še preden ga bodo ratificirali vsi nacionalni parlamenti, s tem pa bo odločilno prispeval k temu, da bo začel veljati že novembra.

Sporazum bo torej kmalu začel veljati in takrat EU želi biti zraven, četudi ga do takrat še ne bodo ratificirali vsi nacionalni parlamenti, poroča RTV-jeva dopisnica Erika Štular.

"EU s tem nekoliko odstopa od ustaljenega postopka ratifikacije tovrstnih mednarodnih sporazumov, vendar so nekatere podpisnice pariškega sporazuma ratifikacijo že izvedle. Tako tudi Evropa ne želi zaostajati za vodilnimi v svetovnem merilu v prizadevanjih za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov," je pojasnila slovenska ministrica za okolje Irena Majcen.

Unija bo tako k sporazumu pristopila takoj po potrditvi v Evropskem parlamentu prihodnji teden in tako odločilno prispevala tudi k uveljavitvi sporazuma. Članice pa so se v posebni izjavi zavezale, da bodo ratifikacijo opravile čim prej. Francija, Avstrija, Madžarska in Slovaška so to že storile, Slovenija bo to naredila do novembrske konference v Marakešu.

Med podpisniki tudi veliki onesnaževalki
Evropski komisar za podnebne ukrepe Miguel Arias Canete na novinarski konferenci po koncu zasedanja ni skrival zadovoljstva. Po njegovem mnenju gre za "zgodovinski dan", ko "smo odpravili dvome o tem, da je EU pripravljen pristopiti k pariškemu podnebnemu sporazumu".

Globalni podnebni sporazum bo začel veljati, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 držav, ki skupaj povzročijo najmanj 55 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Do zdaj ga je ratificiralo 61 držav, kar predstavlja okoli 48 odstotkov emisij. Med njimi sta tudi veliki onesnaževalki ZDA in Kitajska.

Glede na to, da naj bi v nekaj dneh sporazum ratificirali še Indija in Kanada, bo ratifikacija EU-ja odločilno prispevala k začetku veljavnosti sporazuma, je poudarila Majcnova.

Dolgo usklajevanje
Ministrica je ob tem priznala, da je usklajevanje besedila današnje izjave trajalo nekoliko dlje. Zlasti Italija in Poljska naj bi imeli nekaj pomislekov glede hitrega postopka ratifikacije. Majcnova je ob tem pojasnila, da se je besedilo izjave res nekoliko spremenilo, vendar pa preostale članice s tem niso imele težav.

Njune pripombe so se nanašale na način potrjevanja ključnih elementov načrta o delitvi bremen med državami članicami EU-ja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030. Slovenija naj bi po tem načrtu, ki ga je julija predstavila Evropska komisija, zmanjšala izpuste za 15 odstotkov glede na leto 2005.

Zmanjšanje izpustov za 40 odstotkov
Evropska unija je leta 2014 sklenila, da bo do leta 2030 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov na ravni Unije za 40 odstotkov v primerjavi z letom 1990. K izpolnitvi zavez, ki jih je EU dal tudi v okviru lani sprejetega pariškega podnebnega sporazuma, naj bi pripomogli tudi predlagani nacionalni cilji o delitvi bremen med članicami.

Globalni podnebni sporazum, ki ga je decembra lani v Parizu sklenilo 195 držav, določa omejitev dviga globalne temperature za največ dve stopinji Celzija do konca stoletja, z željo približati se 1,5 stopinje.

Ministri ratificirali okoljski sporazum