Skupna novinarska konferenca turškega premiera Ahmeta Davutogluja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Foto: Reuters
Skupna novinarska konferenca turškega premiera Ahmeta Davutogluja in predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska. Foto: Reuters
Ahmet Davutoglu
Davutoglu je na srečanje prišel dobro razpoložen. Foto: Reuters
false
EU bi Turčiji v letu 2016 plačal tri milijarde evrov, da bi čim več beguncev iz Sirije ostalo tam in ne bi tako množično prihajali v EU. Foto: EPA
Nemška kanclerka Angela Merkel, turški premier Ahmet Davutoglu in francoski predsednik Francois Hollande med pogovori ob robu vrha. Foto: Reuters
Turčija in EU na ključnih pogovorih

t na leto.

EU in Turčija sta se tudi dogovorila za tri milijarde evrov vreden sveženj pomoči državi, da bi se ta lažje spopadala s prebežniškim valom.

Naravo te pomoči in potrebo po njej bo EU preučil glede na razvoj dogodkov. Pol milijarde naj bi šlo iz evropskega proračuna, preostalo pa naj bi prispevale članice glede na delež bruto nacionalnega dohodka. Slovenija naj bi po bruseljskem izračunu prispevala 6,5 milijona evrov.

Ob tem sta Unija in Turčija tudi napovedali odprtje novega poglavja v pristopnih pogajanjih sredi decembra. Gre za poglavje 17, ki pokriva gospodarske in denarne zadeve. "Dogovorili smo se, da je treba proces pridruževanja pri Turčiji pospešiti," je na tiskovni konferenci povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Dogovor o novem začetku EU-ja in Turčije vključuje tudi pospešitev vizumske liberalizacije. V primeru izpolnitve pogojev lahko Turčija pričakuje odpravo vizumske obveznosti do oktobra 2016. Evropska komisija bo drugo poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije pripravila marca, junija naj bi začel v celoti veljati sporazum o vračanju nezakonitih prebežnikov. Jeseni pa naj bi komisija pripravila še tretje poročilo o napredku v procesu vizumske liberalizacije s ciljem odprave vizumske obveznosti za vstop turških državljanov v schengen do oktobra 2016 - če bodo pogoji izpolnjeni.

Slovenija pripravljena pomagati Makedoniji
Po mnenju slovenskega premierja Mira Cerarja je dogovor zelo pomembna politična zaveza, pri čemer je bistveno, da ga mora Turčija zdaj čim prej začeti izvajati. Kot je dejal Cerar, se je EU zavezala, da ji bo pri tem finančno in organizacijsko pomagala, tako da bo zagotovila, da bo lahko Turčija že na svojem ozemlju čim bolje poskrbela za prebežnike oziroma begunce, tako da bodo ti lahko ostali tam ali bliže državam, iz katerih so morali pobegniti pred vojno ali drugimi kaotičnimi razmerami.

Glede slovenskega deleža Turčiji - neuradno naj bi šlo za 6,5 milijona evrov - je Cerar še pred začetkom vrha dejal, da je izračun zagotovo sprejemljiv, saj je to manj od stroškov, ki jih ima Slovenija zaradi nenadzorovanega toka beguncev po balkanski poti. Poleg tega ne govorimo samo o denarju, ampak o preprečevanju humanitarne krize in vzpostavljanju normalnega reda v evropskih državah, je še izpostavil.

Tudi dogovor o oživitvi procesa približevanja Turčije EU-ju slovenski premier ocenjuje kot pozitivno usmeritev, a pri tem izpostavlja, da bo morala seveda Turčija za napredek na poti v unijo izpolniti vse pogoje.

Cerar je še povedal, da se je na vrhu osebno zavzel tudi za to, da je treba podpreti vse države na balkanski poti, ki se trudijo ustavljati nenadzorovan val beguncev, tako da preverjajo, kdaj gre za nedovoljene migrante. Pri tem je izpostavil Makedonijo, ki se po njegovih besedah zelo močno trudi, da na svojih mejah ustavi nedovoljene migracije. "Prav je, da se ji pomaga. Slovenija je pripravljena pomagati, če bo treba tudi z določenim, manjšim številom policistov, da nudijo strokovno pomoč," je poudaril.

Glede na to, da uspeva Slovenija na svojih mejah dajati dober zgled, kako je treba usmerjati in preprečevati nedovoljene migracijske tokove, je prav, da podpremo vsako državo, ki počne isto. Makedonija, ki to poskuša, upravičeno potrebuje podporo vseh drugih držav Evrope, je še izpostavil Cerar.

Cerar: Razprave o minischengnu ni bilo
Slovenskega premierja je sicer zmotilo ločeno sestajanje manjše skupine članic Unije z Nemčijo na čelu, zato je ocenil, da je takšno sestajanje v ožjem krogu skrb vzbujajoče, ne samo zaradi Slovenije, ampak na splošno zaradi EU-ja, zato ga ne odobrava.

Pred vrhom je dejal, da se bo s kolegi neposredno pogovoril o tem, da izve, kaj se v resnici dogaja. "Vsekakor sem proti takšnemu srečevanju in da Slovenija v to ni vključena. Ko bom izvedel več, bom lahko tudi bolj jasno komentiral," je še dejal.

V Bruslju se je namreč pred vrhom sešla koalicija osmih članic, ki naj bi bile pripravljene sprejeti sirske begunce neposredno iz Turčije. Ob tem se pojavljajo ugibanja, ali ne gre tudi za pogovore o minischengenu, saj so v tej "koaliciji voljnih" države, ki se jih je omenjalo v kontekstu minischengena. Pred vrhom so se sešli Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija.

Kasneje je Cerar povedal, da so se na omenjenem sestanku pogovrajali o preselitvi določenega števila beguncev iz Turčije v EU, ni pa šlo po zagotovilih premierjev teh držav za nobeno razpravo o minischengnu.

"Kolikor sem bil obveščen od kolegov, je šlo za čisto neformalen sestanek, delovni posvet, iz katerega pa predvsem izhaja neka skupna misel, da mora Turčija najprej izpolniti svoje zaveze, preden bo smiselno začeti postopek preseljevanja, ki sem ga omenil," je povedal.

Slovenija po njegovih besedah je in bo tudi v prihodnje spoštovala načelo evropske solidarnosti, zato je pripravljena sprejeti določeno število ljudi, vendar sorazmerno in po določenih merilih, kot so bila luksemburška. To bi pomenilo, da bi Slovenija sprejela manjšo skupino beguncev, če bi bil takšen dogovor sklenjen.

"Naj poudarim, da tu ni šlo - to so mi zagotovili kolegi premierji - za nobeno razpravo o minischengnu," je še izpostavil premier.

Zgodovinski dan za Turčijo
Vidno zadovoljen je sicer na vrh prispel turški premier Ahmet Davutoglu, ki je ob prihodu dejal, da je danes zgodovinski dan za turško približevanje Evropski uniji - tako za oživitev pridružitvenega procesa kot tudi za razpravo o napetostih in o zadnjih dogodkih v Evropi ter v njeni okolici. Evropskim voditeljem se je zahvalil za nov začetek v pogovorih o turškem članstvu v povezavi.

Gre sicer za eno redkih srečanj voditeljev članic Unije s tretjo državo v takšni obliki. Pričakovanja pred srečanjem je sicer zniževalo dejstvo, da Turčijo zastopa premier Davutoglu, ne pa ključni turški politik, predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Pred začetkom vrha je Tusk dejal, da mora Unija sama zavarovati svoje zunanje meje in da tega zanjo ne more storiti tretja država. Brez zaščite zunanjih meja pa bo schengensko območje stvar preteklosti, je še dejal Tusk.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Turčija in EU na ključnih pogovorih