Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 22 glasov Ocenite to novico!
false
EU se želi ustrezneje odzivati na kibernetske napade, ki so letos povzročili precej škode. Foto: Pixabay
       Kibernetske grožnje izvirajo tako od državnih kot nedržavnih akterjev: pogosto so sicer kriminalne v želji po dobičku, a lahko so tudi politične in strateške. Nevarnost kriminalitete je še večja zaradi izginjanja ločnice med kibernetsko in „tradicionalno“ kriminaliteto, saj zločinci izkoriščajo medmrežje tako za stopnjevanje svojih dejavnosti kot za vir novih metod in orodij za kazniva dejanja. Hkrati državni akterji svoje cilje vse pogosteje dosegajo ne le s tradicionalnimi sredstvi, kot je vojaška sila, ampak tudi z diskretnejšimi kibernetskimi orodji, med katerimi je vmešavanje v notranje demokratične procese. Dezinformacijske kampanje, lažne novice in kibernetske operacije, katerih cilj je kritična infrastruktura, so vse pogostejše, in nanje se je treba odzvati.       
 Pojasnilo, zakaj je potrebna nova uredba EU-ja glede agencije za kibernetsko varnost

Dodaj v

EU kaže svoje mišice kiberkriminalcem

Evropska agencija za varnost omrežij bo krepila EU-kibernetsko odpornost
26. oktober 2017 ob 06:17
Bruselj - MMC RTV SLO

Evropska unija želi okrepiti boj proti kibernetskemu kriminalu, še posebej, ko sta dva izsiljevalska virusa v prvi polovici leta močno prizadela evropsko industrijo. Koordinatorka boja bo z novimi pooblastili evropska agencija varnost omrežij in informacij.

V Evropski uniji je letošnji oktober že petič razglašen za mesec kibernetske varnosti. EU preventivi in preganjanju kibernetskega kriminala posveča vse več pozornosti, saj ne nazadnje stroški, ki jih povzročajo kibernetski zlikovci, iz leta v leto strmo naraščajo.

V sredo je odbor DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo obravnaval predlog stališča Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta Evrope glede agencije EU-ja za kibernetsko varnost Enisa. Ta bo med drugim pristojna tudi za certificiranja informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti.

Agenciji EU-ja za varnost omrežij in informacij (Enisa), ki ima svoj domicil v Grčiji, del v Atenah, del pa v glavnem mestu otoka Kreta Heraklionu, naj bi z novo uredbo podelili ključno vlogo pri krepitvi kibernetske odpornosti EU-ja in odzivu na kibernetske grožnje. Med drugim bo lahko pomagala tako državam EU-ja kot tudi podjetjem na ključnih področjih, vključno z izvajanjem direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Njena naloga bo tudi organizacija vseevropskih vaj kibernetske varnosti, na katerih bo kombiniran odziv na več ravneh.

Med novimi nalogami EU-skrbnikov za kibernetsko varnost bo tudi podeljevanje certifikatov za kibernetsko varnost, ki bodo enotno priznani po vsem EU-ju. Certifikati pa naj bi potrošnikom oz. uporabnikom zagotavljali varnostne lastnosti proizvodov in storitev, ki jih kupujejo in uporabljajo.

"Uvedba enotnih shem certificiranja za kibernetsko varnost proizvodov in storitev IKT-ja prinaša prihranke za podjetja, ki bodo svoje izdelke ali storitve certificirala. Uporaba certificiranja je za podjetja sicer neobvezna, a če bo uporabljeno, to lahko predstavlja konkurenčno prednost. Prav tako se administrativni stroški podjetij s certificiranjem lahko občutno znižajo, saj tako pridobljen certifikat velja po vsem EU-ju, s tem pa odpade potreba po certificiranju po posameznih državah. Tako bodo visoki standardi kibernetske varnosti omogočali tudi konkurenčno prednost," so zapisali v pojasnilu nove uredbe.

Prav številni "pametni" izdelki, ki spadajo v okviru t. i. interneta stvari, so premalo ali nezaščiteni in predstavljajo številne grožnje in tveganja, saj so lahko zlorabljeni za kibernetske napade, kar se je v preteklosti že zgodilo …

Internet stvari je namreč širok in raznolik ekosistem, kjer med seboj povezane naprave in storitve zbirajo in si izmenjujejo podatke. Mednje spadajo, denimo, spletne kamere, pametni televizorji, pralni stroji, ogrevalni sistemi … Leta 2020 naj bi bilo po vsem svetu v uporabi več kot 20 milijard tovrstnih naprav.

Določiti želimo neka proporcionalna merila za certificiranje. Merila, pri katerih bo jasno, da stanovanjska hiša ni neka jedrska elektrarna in da so nevarnosti tam precej nižje. Toda želimo dvigniti zavest in povedati potrošnikom: "Če imate ključavnico na svojih vratih, povezano z internetom stvari, morate biti previdni, ker lahko kak heker vdre vanjo," je v pogovoru za Euroactiv opozoril izvršni direktor ENISE Steve Purser in dodal, da bodo skušali pripraviti pristop, ki bo odpravil številne pomisleke gospodarstva glede uvedbe certifikatov.

"Zagotoviti moramo dovolj varnosti, da se stvari lahko razvijajo naprej," je dejal. Kot primer je navedel avtomobile, ki, kot vemo, lahko povzročijo strašne nesreče, vendar se z razvojem vozil nenehno skušajo odpravljati varnostni problemi. "Enako se bo zgodilo z internetom stvari, umetno inteligenco, roboti in drugimi tehnološkimi novostmi," še pojasnjuje Purser.

Enisa ne sme biti obremenjena z birokracijo
Toda ali bo neka osrednja EU-agencija res učinkovita pri pregonu kibernetskega kriminala ali gre zgolj za novo birokratsko pogruntavščino bruseljske administracije? "Enisa je po moje izpolnila pričakovanja in je kot ena od mlajših agencij znala uporabiti obstoječe mehanizme za obrambo pred informacijskimi grožnjami (namesto da bi si izmišljevala lastne). Mislim, da je širitev mandata logičen korak, vedno pa moramo biti pozorni na to, da bomo Enisi omogočili učinkovito delovanje in da držav članic ne bomo po nepotrebnem obremenili z birokratizmom," je za MMC opozoril Gorazd Božič, vodja SI-CERT-a, nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij.

Kiberdiplomacija
EU pa želi v boju proti kiberkriminalcem seči tudi prek svojih meja in države, iz katerih prihajajo kibernetski napadi, skušati prisiliti, da ukrepajo proti storilcem.

V prvi polovici letošnjega leta sta se namreč zgodila dva obsežna kibernetska napada. Sredi maja je izsiljevalski virus WannaCry prizadel več kot 200.000 tarč v prek 150 državah. Zaklenil je računalnike več bank, bolnišnic in vladnih agencij po svetu. Med drugim je zaradi njega za nekaj časa zastala proizvodnja v Revozu. Hekerji pa so za vnovično delovanje sistemov tedaj zahtevali odkupnino 300 ameriških dolarjev v virtualni valuti bitcoin.

Podobna zgodba se je junija ponovila z nekoliko prirejeno različico izsiljevalskega virusa Petja, ki je najhuje prizadel vlado, banke in električno omrežje v Ukrajini, o napadih pa so poročali tudi iz Francije, Danske, ZDA in Avstralije.

Ministri EU-država so se že junija dogovorili za pripravo "zbirke orodij za kibernetsko diplomacijo." Med ukrepi so tudi sankcije proti državam, od koder prihajajo kibernetski napadi, in pomoč za pregon storilcev kaznivih dejanj. Države članice pa se lahko dogovorijo, da bodo ukrepe uporabile ločeno ali pa se bo odzvala celotna skupnost držav.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 26.10.2017 ob 06:52
Juncker vsem uporabnikom interneta svetuje šilce na dan za zdravje, da bodo bolj odporni proti virusom.
Springbok
# 26.10.2017 ob 07:55
@ artoum - kot praviš sam: imeti dva ločena računalnika oz. sistema, internega za delo z občutljivimi bazami in drugega za komuniciranje s tretjimi in za internet je ena od rešitev. Je pa draga rešitev, in dokaj komplicirana za uporabo oz. implementacijo, in je neprijazna do uporabnikov.
mihaing
# 26.10.2017 ob 06:41
In sedaj sem doživel razodetje... Pravijo, da je javna uprava pametnejša od kriminalcev. Hahahahaha.
el CARTEL
# 26.10.2017 ob 08:51
Dezinformacijske kampanje, lažne novice in kibernetske operacije, katerih cilj je kritična infrastruktura, so vse pogostejše, in nanje se je treba odzvati.

vidim,d a je EU kar precej prizadet ker je njihova propaganda dobila malce konkurence.

kdo bo uraden cenzor evropske unije, predvsem to me zanima. in kako se bo odločalo, kaj je potrebno cenzurirati.
ne pozabit tudi nato na kitajsko kazati s prstom, kako cenzurirajo internet :)))
artoum
# 26.10.2017 ob 06:44
EU kaže svoje mišice kiberkriminalcem

ko sem prebral naslov , sem se malo nasmejal .
potem grem brati članek in lahko naredim samo zaključek , da pod pretvezo varnosti EU hoče povečati kontrolo nad običajnim folkom
velike firme naj si pa omislijo interno omrežje. računalniki, ki so povezani na splet pa naj bodo ločeni in naj ne nosijo pomembnih podatkov. potem so tukaj še varnostne kopije diskov. tko , da fizično zamenjaš.
Isao
# 26.10.2017 ob 08:48
Različen odnos do Irana je predvsem po letu 2010 povzročil precejšnja trenja med EU in ZDA. Ameriška administracija je namreč v sankcijah določila, da bo vsako banko, ki prek podružnice deluje tudi v ZDA, doletela kazen, če bo znotraj svoje poslovne mreže v katerikoli državi poslovala s poslovnimi subjekti iz Irana, kaj šele, če bi šlo za posredno poslovanje z ameriškimi subjekti. Maja 2015 so recimo ZDA največjo francosko banko BNP Paribas kaznovale z rekordnimi 8,9 milijarde dolarjev kazni, ker banka med letoma 2004 in 2012 ni upoštevala teh ameriških ekonomskih sankcij proti Iranu. To je bila največja sankcija, ki so jo ZDA kadarkoli uveljavile proti katerikoli banki. Francija je potezo razumela kot pritisk nanjo in na celotno EU glede evropske politike do Irana. Njihova centralna banka je tedaj še posebej izpostavila, da BNP Paribas pri posredovanju denarja med posamezniki in podjetji iz ZDA in Irana »ni kršila francoskega ali evropskega zakona«. Toda ZDA se niso pustile. Podobno so kaznovale vse glavne evropske banke, ki so poslovale z Iranom in so imele izpostave tudi v Ameriki.
Leta 2009 je ameriško sodišče kaznovalo banko Lloyds TSB s 350 milijoni dolarjev, Credit Suisse s 536 milijoni dolarjev, Barclays z 298 milijoni dolarjev, ABN AMRO s 500 milijoni dolarjev, Standard Chartered s 300 milijoni dolarjev, ING Bank s 619 milijoni dolarjev, RBS s 100 milijoni dolarjev. Niti največje in najuglednejše evropske banke se ameriškim sankcijam zaradi poslovanja z Iranom niso mogle izogniti. HSBC so ZDA kaznovale z 2 milijardama dolarjev, ker je med letoma 2001 in 2007 izvedla 25 tisoč bančnih transakcij v višini 19 milijard evrov z Iranom. Angleška Standard Chartered Bank je opravila za več kot 250 milijard dolarjev transakcij z Iranom; dobila je milijardo evrov kazni. Nemška Deutsche Bank je pred letom dni dobila 258 milijonov evrov kazni zaradi 11 milijard dolarjev transakcij z Iranom, druga največja nemška banka Commerzbank 1,45 milijarde dolarjev kazni za transakcije v višini 253 milijard dolarjev. Največjo italijansko banko Intesa Sanpaolo so ZDA decembra lani kaznovale z 235 milijoni dolarjev zaradi iranskih poslov.
O transakcijah so bili med letoma 2008 in 2010 obveščeni tako urad za preprečevanje pranja denarja kot tudi Banka Slovenije, policija in obveščevalna služba Sova. Ta je konec leta 2010 o primeru obvestila tudi tedanji državni vrh, na čelu s predsednikom vlade Borutom Pahorjem in predsednikom države Danilom Türkom. Urad za preprečevanje pranja denarja je iranske transakcije na izrecno vprašanje NLB sicer dovoljeval, a samo do konca leta 2010. Konec julija 2010 je namreč Svet EU sprejel odredbo št. 668/2010, v kateri je dopolnil seznam iranskih podjetij in bank, s katerimi je prepovedano poslovati. Na tem seznamu se je med drugim znašla že omenjena Export Development Bank of Iran. V uredbi Sveta EU piše, da zato, ker je iranska izvozna banka poslovala z iranskimi orožarskimi podjetji, tudi s podjetji, povezanimi z razvojem njihovega jedrskega programa.

Ker je uredba Sveta EU začela veljati avgusta 2010, NLB pa je sporni račun zaprla decembra 2010, je vprašanje, ali je mogoče sploh govoriti o kršenju sankcij ali prej o spoštovanju uredb EU. Iz NLB so zato tudi sporočili, da v zadnjih osmih letih v zvezi s primerom niso prejeli nobenega prekrškovnega ali kazenskega ukrepa, prav tako v banki niso seznanjeni, da bi se takšni postopki izvajali ali da bi zaradi tega z njimi katerakoli banka prekinila sodelovanje. »Zato smo nekoliko začudeni nad sedanjimi očitki oziroma izjavami, ki so se pojavile v medijih,« so sporočili iz banke. Večino zgoraj omenjenih evropskih bank so ZDA kaznovale predvsem zato, ker so v ZDA nakazovale denar iz Irana, pri čemer so zabrisale identifikacijske podatke pošiljateljev. A NLB v ZDA nima samostojnih poslovalnic, ki bi morale še pred letom 2010 upoštevati omenjene stroge ameriške pogoje glede poslovanja z Iranom.
gesan
# 26.10.2017 ob 08:46
Evropska unija želi okrepiti boj proti kibernetskemu kriminalu, še posebej, ko sta dva izsiljevalska virusa v prvi polovici leta močno prizadela evropsko industrijo.
........................................
........
Zdaj to lahko razumemo predvsem tako, "da je še dobro, da so prizadeli EU industrijo", ker drugače bi se jim še naprej kratkomalo žvižgalo ali fućkalo po domače...

Skratka, nič novega!
Demokracije je v fazi, ko premaguje samo sebe
rabies
# 26.10.2017 ob 07:01
šaljivci
el CARTEL
# 26.10.2017 ob 10:32
še vedno pa mi ni jasno, kdo bo uraden cenzor v EU?
bo to en birokrat, ena organizacija ali pa bodo spletne strani dobile navodila, kaj je del "dezinformacijskih kapmpanj" in bodo potem morale same brisati vsebine (ob grožnjah enormnih kazni)?

in če slednje, kdo bo sestavljal spisek kaj je in kaj ni "tuja propaganda"?
in zakaj se nanaša le na rusko propagando, ne pa tudi ameriško? evropska seveda ne obstaja
el CARTEL
# 26.10.2017 ob 10:29
biočlovek
# 26.10.2017 ob 09:12
Prijavi neprimerno vsebino
Neskončno hvaležni moramo biti cartelovi požrtvovalnosti, da še kar vztraja v EU, ko ga onkraj te kletke čaka neskončen raj. Lastnoročno je zaslužen, da na tej celini sploh še lahko govorimo o svobodi in demokraciji. Slava mu.


očitno po novem ni več dovoljeno kritizirati niti EU, brez da bi te potem pošiljali v korejo ali rusijo.

EU se pač mora reformirati, to je jasno vsem. oni se reforimirajo v smeri večje centralizacije, večje cenzure in manj demokracije, jaz pa menim, da to ni prava smer reform.

je pa smešno, da deklarativni zagovorniki demokracije iz bruslja imajo manj čuta za demokracijo kot jaz. to pa je tisto resnično smešno v vsej zgodbi.
Jarik
# 26.10.2017 ob 10:11
To kar sem prebral v članku pomeni samo (še) manj svobode informiranja nam navadnim državljanom.
nuLanuLa
# 26.10.2017 ob 09:08
A bodo v Bruslju spet uporabljali stroje za tipkanje :)
godzila
# 27.10.2017 ob 16:36
Vse glavne luknje so vgrajene v operacijske sisteme in programje prav zato, da lahko oblast in korporacije šarijo po njih. Tako preprosto je to, zaščita je vgrajena že od samega začetka, inzernet je vojaški program, za kar je verifikacija in beleženje sprememb samoumevna funkcija, na kateri je zgrajena cela ne le koda, ampak logistika sistema. Nadzora se lahko torej znebimo so, če bi cel koncept interneta izdelali na novo, za kar bi bil že skrajni čas.
Lahko se namreč zgodi, da bo obstokeči sistem postal tako robusten, razvejan in vseprisoten, da se.ga.človeštvo nikoli več me bo moglo znebiti, pptem bo internet ne le cokla v razvoju znanosti, temveč evolucijski dejavnik, ki lahko deformira samo bistvo človeka.

Človeška zavest temelji na simboličnem jeziku in obleki, če ne bi znali več govoriti, pisati in brati, če bi hodili po svetu goli, bi civilizacija preprosto izginila. Dejstvo pa je, da ljudje moramo biti svobodni, ne moremo živeti, če nas ima nekdo ves čas pod nadzorom in nam gleda pod prste, po drugi strani, civilizacija obstaja prav zaradi povezanosti in tudi pričakujemo, da se nam z večino civilizacijskih dobrin ne ljubi ukvarjati, radi bi samo potegnili vodo, ne zanima nas kam gredo iztrebki, vse skuapj naenkrat verjetno ne bo šlo, nekaj bomo morali izgubiti.

Osebno menim, da bi morali zavarovati svobodo in intimo, za vsako ceno, tehnologijo pa načrtovati tako, da nam to omogoči. Lahko bi recimo naredili operacijski sistem, ki se ne bi samo branil pred vdori ampak tudi napadel nazaj napadalca.
gesan
# 26.10.2017 ob 11:20
To niti prebrat ni potrebno, da ti je lahko jasno v katero smer bo pretežno šlo in koga bodo imeli na štriku...
Vse za našo vranost, seveda, itak!
Tako kot pri "piškotkih"...
:)
partibrejker
# 28.10.2017 ob 18:53
Tukaj me je pa ustavilo :

Sankcije proti drzavam od koder napadi prihajajo?
godzila
# 27.10.2017 ob 16:47
Logika EU, več je civilizacijskih dobrin in tehnologije, več nadzora rabimo, zato se zaposluje čedalje več barab in šalabajzerjev, ki nimajo svojih življenj, ker neprestano opazujejo nadzorovane osebe in svoje pripadnike, kar lahko pelje edino v totalno idiokracijo.

Rešitev je kako zgraditi vse na novo, od interneta, do načina kako živimo, vsakdo bi moral biti opremljen s tehnologijo, ki mu omogoča golo preživetje, vključno z bivališčem, pitno in toplo vodo, pridobivanjem in skladiščenjem energije, reciklažo,... čim več neodvisnosti in svobode gibanja, v glavnem, civilizacija pa naj postane samo podstat, v smislu ogromnega in zapletenega organizma, izoliranega v neke učinkovite in racionalne forme. Na ta način, bi posameznika naredili neodvisnega, skupnosti močnejše in bolj kompaktibilne, politika pa naj nadzira korporacije ter ostale storitve, ki terjajo napore tisočih in sščitijo temeljne interese celega naroda.
izo
# 26.10.2017 ob 11:58
pardon, amazon. za tega ne bo veljal noben certifikat ali zakon, ne se bat..
Mirko Tipka
# 26.10.2017 ob 09:20
Isao

Povej ti prosim, kako lahko ZDA kaznujejo EU banko? Če za EU banko veljajo zakoni EU in ne ZDA.

Težava, med ZDA in Iranom pa sploh ni v jederskem programu, ampak v tem, da je Teheran začel prodajati črno zlato z euri in ne z dolarji...
artoum
# 26.10.2017 ob 09:14
* pardon
banko sem mislil. :)
Rasta75
# 26.10.2017 ob 09:11
Prvi korak naj bo v vseh podjetjih in v javnem sektorju nadgradnja vseh Windows XP. Bo takoj 99% manj škode zaradi (izsiljevalskih) zlonamernih kod.
Mirko Tipka
# 26.10.2017 ob 09:10
ko sta dva izsiljevalska virusa v prvi polovici leta močno prizadela evropsko industrijo

Če poznaš pravila in varnost na internetu, nimaš teh težav.

Butalci pa tako in tako vedno gredo na limance...
sportivko
# 26.10.2017 ob 08:42
Eno je teorija, drugo pa praksa ...

Drugače ima pa EU za rešit veiiiiko več bolj pomembnih stvari kot je kibernetska varnost.
MZ
# 27.10.2017 ob 13:24
Vse to je eno samo zastraševanje, da bi ljudje sprejeli 24-urni nadzor in cenzuro. Vse več je takih, ki bi si prostovoljno vstavili čip pod kožo ali montirali kamere.
Seveda to ne bo čez noč...zdaj se ljudi še malo mehča s pomočjo socialnih omrežjih, kjer jih mnogo objavlja celo zadeve, ki jih sicer ne bi zaupali nikomur. Še kak incident in malo spodbujanja občutka krivde (tako kot npr. v primeru kakšnih strelskih pohodov, ki so režirani s tem namenom), pa bodo ovčice sprejele prav vse.
izo
# 26.10.2017 ob 11:57
medtem pa mazon preko svojih pametnih kljuičavnic in vmesnikov odpira vrata v hišah svojim dostavljalcem paketov..
Radenm
# 26.10.2017 ob 11:33
Jaz vem samo to da so ta največji samooklicani eksperti za varnost na internetu ponavadi prvi ki kliknejo na datoteko "Sprememba računa.docx" ki izgleda kot da je prišla od nadejenega, ne da bi tega nadrejenega najprej poklicali.
artoum
# 26.10.2017 ob 09:13
Springbok
@ artoum - kot praviš sam: imeti dva ločena računalnika oz. sistema, internega za delo z občutljivimi bazami in drugega za komuniciranje s tretjimi in za internet je ena od rešitev. Je pa draga rešitev, in dokaj komplicirana za uporabo oz. implementacijo, in je neprijazna do uporabnikov.

vsak naj se odloči sam .
jaz zase vem , da z istim računalnikom ne bom surfal po netu in gor imel pomembne podatke + danko
nikhrast
# 26.10.2017 ob 16:47
Problem je da ste nekateri neprevidni, ne kliknite na Upgrade, ne inštalirate Norton...
Isto gre za biznis, nekateri še uporabljajo stare programe, nimajo pa več gor Upgrade.
biočlovek
# 26.10.2017 ob 11:49
je pa smešno, da deklarativni zagovorniki demokracije iz bruslja imajo manj čuta za demokracijo kot jaz. to pa je tisto resnično smešno v vsej zgodbi.

Kdo je torej deklarativni zagovornik?
gesan
# 26.10.2017 ob 08:49
pripet
# 26.10.2017 ob 08:46
Še več nadzora in terorja nad sužnji, ki jih pač imajo EU birokrati, kralji, oligarhi, politiki, za svojo lastnino, jim morajo biti vdani in pokorni kot se je izrazil španski kralj Kataloncem.
........................................
.......................
Točno!
Počasi bomo na lastne stroške morali vgradit kamere za v stanovanja, ki bodo morale non stop delovat, drugače bomo pa šli v zapor namesto tistih, ki so največji sistemski lopovščaki...
biočlovek
# 26.10.2017 ob 09:12
Neskončno hvaležni moramo biti cartelovi požrtvovalnosti, da še kar vztraja v EU, ko ga onkraj te kletke čaka neskončen raj. Lastnoročno je zaslužen, da na tej celini sploh še lahko govorimo o svobodi in demokraciji. Slava mu.
pripet
# 26.10.2017 ob 08:46
EU kaže svoje mišice kiberkriminalcem.
-----------------------
Še več nadzora in terorja nad sužnji, ki jih pač imajo EU birokrati, kralji, oligarhi, politiki, za svojo lastnino, jim morajo biti vdani in pokorni kot se je izrazil španski kralj Kataloncem.
Resnica123
# 26.10.2017 ob 06:19
Z migrantsko politiko pa si ne seze prek uh. Najlazje je sedeti v pisarni in urejati kodo.
Kazalo