V ospredju trenutne begunske krize je trenutno Madžarska, ki za zajezitev števila prebežnikov na meji s Srbijo gradi varnostno ograjo. Foto: Reuters
V ospredju trenutne begunske krize je trenutno Madžarska, ki za zajezitev števila prebežnikov na meji s Srbijo gradi varnostno ograjo. Foto: Reuters
Antonio Guterres
Visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres poziva EU k nujnemu ukrepanju glede rešitve problematike s prebežniki. Foto: Reuters
EU išče rešitev za begunsko krizo

V Luxembourgu poteka zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije, na katerem je glavna tema pereča begunska kriza, na katero pa članice nimajo enotnega pogleda.

Nemški, francoski in italijanski zunanji minister so se pred zasedanjem zavzeli za bolj pošteno razporeditev beguncev med članicami in za izboljšanje evropske azilne zakonodaje.

Nemčija in Francija sta se izrecno zavzeli za obvezne kvote, ki jih je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker predlagal maja, a so jih članice zavrnile in se odločile za prostovoljno solidarnost.

Na drugi strani so članice višegrajske skupine - Poljska, Slovaška, Češka in Madžarska - znova poudarile, da obveznim kvotam nasprotujejo. Slovenija, ki se je doslej zavzemala za prostovoljno solidarnost, jih je po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca zdaj pripravljena sprejeti.

Največ beguncev prihaja v Italijo, Grčijo in Madžarsko, zato bo komisija prihodnji teden predvidoma predlagala razporeditev še 120.000 beguncev iz teh treh držav, kar predvideva skupaj z majskim predlogom v pomoč Italiji in Grčiji razporeditev 160.000 beguncev.

Madžari "varujejo" zunanjo mejo
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v Luksemburgu razmere na Madžarskem opisal kot dramatične in govoril o več kot 163.000 nezakonitih prebežnikih, ki so skoraj vsi prišli prek meje s Srbijo.

Madžarska je po njegovih besedah s postavitvijo ograje na meji s Srbijo le poskušala zavarovati zunanjo mejo unije, kar je po evropskih pravilih tudi dolžna storiti. Schengenska pravila določajo, da je mogoče zunanjo mejo prestopiti le na uradnih prehodih, je poudaril.

"Madžarska je pripravljena sprejeti begunce, ni pa pripravljena sprejeti ekonomskih migrantov. Evropa mora nehati ustvarjati nerealistična pričakovanja," je še izpostavil madžarski minister.

Na kritike zaradi slabega ravnanja s prebežniki madžarski minister odgovarja, da je za njih poskrbljeno v begunskih središčih, ne pa na železniški postaji. Ob tem je izpostavil tudi, da prebežniki zavračajo sodelovanje z madžarskimi oblastmi, na primer pri jemanju prstnih odtisov.

"Nehajmo kazati s prstom na sosede"
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je članice EU-ja pozval, naj pri soočanju z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni nehajo kazati s prstom druga na drugo in se medsebojno obtoževati, ter posvaril pred razkolom stare celine. "Evropa ne sme dopustiti razkola," je poudaril.

"Tej nalogi ne bomo kos, če ne bomo nehali kazati s prstom na svoje sosede. Z medsebojnim obtoževanjem ne bomo uspeli obvladati problema," je opozoril Steinmeier ob prihodu na neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU-ja.

Za obvladanje problema, za kar bodo potrebne težke odločitve, EU po njegovih besedah potrebuje enotno, skupno evropsko begunsko politiko in skupne standarde. Ta izziv je po Steinmeierjevih besedah tudi veliko večji od grškega.

"EU naj sprejme 200.000 beguncev"
Visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres je pred zasedanjem evropskih ministrov o begunski krizi pozval EU, naj v okviru programa za prerazporeditev sprejme do 200.000 beguncev.

"Ljudje, ki bodo imeli veljavni zahtevek za mednarodno zaščito, morajo imeti korist od programa za prerazporeditev, z obvezno udeležbo vseh članic EU-ja," je povedal Guterres. Ob tem je dejal, da se ne more nobena država sama spoprijemati z begunsko problematiko, prav tako pa ne more nobena država zavrniti udeležbe v pomoči beguncem.

"Otroci begunci si usode niso izbrali sami, saj na razvoj dogodkov niso imeli vpliva. Ti otroci so upravičeni do posebne zaščite, kar je njihova pravica," pa meni izvršni direktor Unicefa Anthony Lake. Po njegovih besedah je v prvi polovici letošnjega leta za azil v Evropi zaprosilo več kot 106.000 otrok.

Ob tem je poudaril, da je treba otrokom prebežnikov zagotoviti zaščito, hrano, zdravstveno oskrbo, izobraževanje in psihosocialno pomoč ter varno zavetje za celotne družine. Prav tako je treba zagotoviti dovolj strokovnjakov za zagotavljanje podpore beguncem ter nadaljevati iskalne in reševalnei akcije na morju in kopnem ter storiti vse za zaščito otrok beguncev pred izkoriščanjem in zlorabami.

EU išče rešitev za begunsko krizo