Kriza v Ukrajini je ohladila odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Na zgornji fotografiji predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in luksemburški premier Xavier Bettel. Foto: EPA
Kriza v Ukrajini je ohladila odnose med Evropsko unijo in Rusijo. Na zgornji fotografiji predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in luksemburški premier Xavier Bettel. Foto: EPA
Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin meni, da se zahod preveč vpleta v politiko držav z območja nekdanje Sovjetske zveze. Foto: EPA

Sankcije, ki so bile uvedene lani spomladi po ruski priključitvi polotoka Krim, so vezane na ruski finančni, energetski in obrambni sektor.

Odločitev o podaljšanju sankcij znotraj EU-ja naj bi bila formalnost, a so jo sprejeli z dvotedensko zamudo, saj je več držav pod vodstvom Italije smiselnost kaznovanja Rusije postavilo pod vprašaj, glede na to, da hkrati poskušajo pridobiti njeno pomoč pri reševanju ključnih mednarodnih vprašanj, kot je kriza v Siriji.

Diplomati: Zadnje podaljšanje sankcij?
EU je ob podaljšanju sankcij še sporočil, da je morebiten umik sankcij vezan na uresničitev mirovnega dogovora iz Minska. Ker ta do konca leta še ne bo izpolnjen, je EU sankcije podaljšal. Nekateri diplomati sicer menijo, da je to zadnje podaljšanje sankcij, saj želijo nekatere evropske države, kot sta Francija in že omenjena Italija, z Rusijo intenzivneje sodelovati pri boju s terorizmom in reševanju vojne v Siriji.

Moskva: Gre za kratkovidno igro sankcij
V Moskvi so se ostro odzvali na podaljšanje sankcij in EU okarali, zakaj se ni raje odločila za tesnejše sodelovanje z Rusijo na ključnih področjih, recimo pri boju proti terorizmu. "Namesto vzpostavljanja konstruktivnega sodelovanja za spopadanje s ključnimi izzivi našega časa, kot je mednarodni terorizem, EU raje nadaljuje s svojo kratkovidno igro sankcij," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva in dodali, da je EU s podaljšanjem sankcij Ukrajino spodbudil, da še naprej sabotira mirovni sporazum iz Minska. Moskva meni, da bi se moral Kijev s separatisti v Donecku in Lugansku dogovoriti o volitvah, prav tako pa bi moral v ustavo zapisati poseben status teh dveh ukrajinskih območij.

Medvedjev: Moramo zaščititi svoj trg
Rusija je sicer potrdila, da bo prihodnji mesec uvedla embargo na uvoz hrane iz Ukrajine, kar je odgovor na podpis prostotrgovinskega sporazuma med Kijevom in EU-jem, ki bo začel veljati 1. januarja. Rusija je večkrat izrazila zaskrbljenost, da bi ruski trg po sklenitvi tega sporazuma lahko preplavili evropski izdelki. Tristranski pogovori med Rusijo, Ukrajino in EU-jem niso obrodili sadov.

"Moramo zaščititi svoj trg in svoje proizvajalce ter preprečiti uvoz izdelkov, ki so zakrinkani kot ukrajinski, prihajajo pa iz drugih držav. Ne Ukrajina ne EU nista bili pripravljeni podpisati zavezujočega dogovora, ki bi upošteval interese Rusije," je dejal predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev. Po razveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma med Rusijo in Ukrajino se bodo carine za ukrajinske izdelke zvišale za sedem odstotkov.

Putin: Ne želimo si nove Sovjetske zveze
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v dokumentarnem filmu World Order, ki so ga v nedeljo predvajali na ruskem televizijskem kanalu Rosija 1, znova ošvrknil zahodne države, ki se po njegovem mnenju preveč vpletajo v notranjepolitične zadeve držav z območja nekdanje Sovjetske zveze. "Prepričan sem, da v Ukrajini in drugih deželah nekdanje SZ zahodni svet ne deluje v interesu teh držav, temveč želi preprečiti ponoven vzpon SZ. Ampak nihče nam noče verjeti, da ne skušamo ponovno vzpostaviti SZ," je povedal Putin.