Vaša ocena: 
Ocena 4,4 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Evropska unija naj bi bila tik pred tem, da doseže dogovor o večmilijonski pomoči Grčiji, ki se je znašla na robu gospodarskega propada.
Sveženj pomoči naj bi vključeval posojila in zagotovila za Grčijo, če bi ta zaprosila za pomoč pri financiranje njenega primanjkljaja, piše BBC. Finančni ministri 16 članic evrskega območja naj bi predlog svežnja pomoči dokončali že do ponedeljka.
Grčija do zdaj za pomoč ni zaprosila. Njen primanjkljaj je štirikrat višji od primanjkljaja, ki ga dopuščajo pravila evrskega območja. Atene ga skušajo zmanjšati z ostrimi ukrepi, ki so med Grki izzvali jezne odzive in številne proteste.
Grčija potrebuje več kot 50 milijard evrov
Sveženj pomoči naj bi bil zadnji izhod, v Bruslju pa upajo, da ga sploh ne bodo potrebovali. Pomoč naj bi bila 25 milijard evrov, Grčija pa potrebuje kar 53,2 milijarde evrov.
Največji del naj bi prispevali Nemčija in Francija, članice EU-ja, ki niso članice evrskega območja, pa naj pri pomoči ne bi sodelovale. Dogovor o pomoči bi moral zaobiti pravila o evru, ki prepovedujejo pomoč za državo, ki je na robu bankrota.
"Nemčija nič ne ve o pomoči"
Kakršen koli sveženj pomoči bi izzval veliko negodovanja v Nemčiji, kjer vlada močno nasprotovanje pomoči Grčiji. Nemško finančno ministrstvo je že zanikalo, da bi vedelo za kakršen koli načrt o reševanju Grčije. "Grčija izvaja svoj program in pričakujemo, da ji bo uspelo," je sporočil predstavnik ministrstva.
Predstavnik Evropske komisije je sporočil, da ni bil sprejet noben dogovor o pomoči Grčij, in dodal, da se tehnično delo nadaljuje, vse drugo pa da so le ugibanja. Komisija je pripravljena ukrepati, če bo treba , je poudaril.
Pravila EU-ja določajo, da nobena članica evrskega območja ne sme imeti letnega primanjkljaja, višjega od treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Grčija je obljubila, da bo svoj primanjkljaj med letošnjim letom znižala z 12,7 na 8,7 odstotka. Dolgoročnejši načrti vključujejo znižanje primanjkljaja na manj kot tri odstotke do leta 2012. Zaradi velikega dolga bi imela Grčija veliko višje stroške pri izposojanju denarja kot druge članice EU-ja.
"Evro je osrednji politični projekt"
Kriza v Grčiji je škodovala tudi evru. "Če Grčiji spodleti in če nam spodleti, bo to resno in trajno škodovalo kredibilnosti Evropske unije. Evro ni le monetarna ureditev, temveč osrednji politični projekt EU-ja," je opozoril Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve.
v Angliji in na Nizozemskem in večji del tega posojila posojala
piramidnim bankam v Ameriki.
Grke, vsaj mislim, dobro poznam. Tradicionalno so zelo
navezani na Ameriko in tam imajo ogromno sorodnikov.
Verjetno so tudi oni (banke, zavarovalnice, skladi...) nalagali
najeta posojila v ameriške piramidne banke, zavarovalnice,
sklade... Nič se o tem ne govori, vendar je pred parmi dnevi
njihov predsednik prišel v Ameriko na pogovore.
Zlom ameriškega nekretninskega imperija v Ameriki, kamor
so predvsem majhne države videle dober in hiter zaslužek,
zna pripeljati na beraško palico ogromno teh majhnih držav.
Celo take države kot sta Španija, Portugalska, Italija...
Vendar, večje države verjetno prihajajo po vrstnem redu, saj
gre za tisoče milijard EUR propadlih investicij in naložb v
Ameriki. Mi smo se rešili, ker nismo imeli niti denarja niti
kadra za podobne investicije. Pa še, premalo časa smo
bili na "tem svetu!"
Takšen pogled je vredu, da ne smeš vse gledat kot da je črno.. Mislim, da bi se najbolj splačal bit optimističen realist..
Veš.. Tele podatke moraš po mojem mejčkn z rezervo jemat... Stopnja brezposelnosti je le za registrirane brezposelne osebe... Realna stopnja mora bit nekaj odstotkov višja, med 9 in 11%..
Finančni primakljaj pa je tudi tako tako.. Res, da toliko % manjka, da se pokrije vse obveznosti proračuna, a je treba vedet, da se s tem pokriva tudi že ustvarjene dolgove za nazaj, ki nimajo več nikakršne produktivne družbene vrednosti... Ne vem točno, a dolga imamo nekje za en proračun in pol, torej je realni dolgoročni družbeni primankljaj nekje v rangu 30% BDP, da bi bili samo s proračunom v trenutku na nuli, torej eno leto in pol dela vseh nas skupaj, da pokrijemo državi zgolj dolg, brez da gradimo infrastrukturo in jo vzdržujemo s proračunom...
Kakorkoli že, je res, glede tega smo res še vedno skromnejši, napram drugim državam, ampak jih pa kar vztrajno lovimo :)
Vzemimo na primer Avstrijo.
Tam navadni delavci imajo zelo dobro minimalno plačo in ne životarijo, kot naši delavci.
Če bi mi v Sloveniji hoteli, da so naše minimalne plače vsaj takšne, da lahko navaden delavec
dostojno živi, bi se v podjetjih morala masa za plače zelo povečati. Kar bi imelo za posledico večje odpuščanje delavcev, se pravi večja brezposelnost in nekatera podjetja bi se morala na daljši rok zaprti, ker ne bi imela za plače.
Saj vidiš kake so napovedi za letos: Dvig minimalne plače na 560€ bo povzročilo 130.000 brezposelnih do konca leta.
Pa ni. Če ne znaš prebrati podatkov o slovenskem finančnem primanjkljaju, ki je 5,8 % in je eden najnižjih, o naši stopnji brezposelnosti, ki je 6,7 % in je četrta najnižja v EU.
Zakaj te je že strah? Kdo pravi, da te je strah? Zakaj se ne učiš?