Nov sporazum bo nadomestil začasnega iz leta 2007. Foto: EPA
Nov sporazum bo nadomestil začasnega iz leta 2007. Foto: EPA

Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi.

Posredovanje podatkov o evropskih letalskih potnikih na poletih čez Atlantik ameriškim oblastem je v preteklih letih v Evropski uniji sprožilo živahno razpravo pri iskanju ravnovesja med razkrivanjem osebnih podatkov v boju proti terorizmu in varovanjem pravice do zasebnosti.

EU svoj sistem zbiranja podatkov o letalskih potnikih, ki naj bi bil protiutež ameriškemu, napoveduje že nekaj časa. Notranji ministri so danes sprejeli prve odločitve, ki so izhodišča za začetek pogajanj o tem z Evropskim parlamentom.

Gre za splošen pristop k predlogu direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih z namenom preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

Podatki naj bi se hranili pet let
Ministri so dosegli kompromis o dveh vprašanjih - kako dolgo se lahko podatki shranjujejo in ali naj se zbirajo samo podatki o potnikih na poletih med EU-jem in tretjimi državami ali tudi na poletih znotraj EU-ja.

Kompromis glede prvega vprašanja je, da se bodo podatki shranjevali pet let. Dve leti bo mogoč neposreden dostop do njih, naslednja tri leta pa "zamaskiran" oziroma omejen dostop, tako da bo do osebnih podatkov mogoče priti le s posebnim pooblastilom.

Stališča do tega so sicer zelo različna. Evropska komisija je na primer prvotno predlagala, naj bo celotno obdobje shranjevanja podatkov pet let, a naj bo neposreden dostop mogoč le 30 dni, nato pa naj bo "zamaskiran".

Glede drugega vprašanja je dosežen kompromis, ki članicam Unije dopušča možnost, da zbirajo podatke tudi za določene polete znotraj EU-ja, ki jih izberejo na podlagi ocene ogroženosti in to sporočijo komisiji.

Tudi glede tega vprašanja so mnenja zelo različna. Komisija je na primer prvotno predlagala, naj se evropska evidenca letalskih potnikov uporablja le za polete med EU-jem in tretjimi državami.