Vaša ocena: 
Ocena 3,8 od 4 glasov
Ocenite to novico!
Evropski voditelji so ugotovili, da države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam letno potrebujejo sto milijard evrov. EU bo prevzel svoj delež teh stroškov.
Zadnji dan vrha Evropske unije v Bruslju so voditelji držav članic, med njimi tudi slovenski premier Borut Pahor, le presegli medsebojne razlike glede stroškov pomoči nerazvitim državam in se okvirno dogovorili o letni vsoti, ki jo bodo do leta 2020 prispevali za države v razvoju v boju proti podnebnim spremembam.
Britanski premier Gordon Brown je pogovore o podnebju označil za uspeh in dejal, da je EU postavil zgled z drznimi predlogi. Če EU ne bi dosegel skupnega dogovora, bi bil pod vprašajem uspeh decembrske podnebne konference v Köbenhavnu, meni Brown. Na omenjeni konferenci naj bi se voditelji držav po svetu dogovorili o skupnih ukrepih proti podnebnim spremembam, ki bi nadomestili kjotski protokol.
Članice bodo solidarne med seboj
Pogovori v Bruslju so se dotikali predvsem vprašanja, kako si bodo države članice medsebojno razdelile breme pomoči drugim državam, pri čemer je devet članic iz srednje in vzhodne Evrope, med njimi tudi Slovenija, nasprotovalo enakomerni porazdelitvi stroškov in so se zavzemale za pravičnejšo delitev, kar pomeni, da so od bogatejših držav pričakovale znatnejši delež.
Na koncu niso določili stroškov za posamezne države, zato bo začetno financiranje prostovoljne narave, mehanizem za notranjo delitev bremen pa bo po decembrski konferenci v Köbenhavnu določila posebna delovna skupina, ki bo upoštevala sposobnost plačevanja manj razvitih članic EU-ja.
Na vrhu so potrdili ocene Evropske komisije, da bi države v razvoju za boj proti podnebnim spremembam in blaženje njihovih posledic do leta 2020 potrebovale okoli sto milijard evrov letno. Večino bi morale prispevati same oziroma iz razširjenega globalnega trga ogljika. Del pa bi odpadel na mednarodno finančno pomoč.
Za finančno pomoč, ki bi jo prispevale vse države z izjemo najmanj razvitih, naj bi po ocenah komisije potrebovali od 22 do 50 milijard evrov letno do leta 2020, pri čemer je EU pripravljen nase prevzeti pravičen delež znotraj skupine razvitih držav in v kontekstu zavez njenih industrializiranih partneric.
V primeru dogovora v Köbenhavnu komisija predlaga, da bi morali pomoč državam v razvoju v obliki neke vrste are nameniti že v letih 2010-2012 in ne šele v obdobju 2013-2020, ki ga bo pokrival dogovor. Komisija meni, da bi obseg mednarodne pomoči v tem obdobju moral znašati med pet in sedem milijard evrov.
Solidarnost tudi do drugih
Po besedah predsedujočega EU-ju švedskega premierja Fredrika Reinfeldta je vrh potrdil, a obenem sklenil, da bo sodelovanje pri tej hitri pomoči prostovoljno, in tako pomiril manj
razvite članice EU-ja, ki niso želele, da bi bilo sodelovanje pri tej pomoči obvezno. Sam meni, da bo prav ta hitra pomoč pomemben znak solidarnosti državam v razvoju.
Reinfeldt in predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta prepričana, da ima EU s tokratnimi sklepi vrha na temo podnebnih sprememb močan pogajalski položaj za Köbenhavn in bo s tem tudi druge države spodbudil k ukrepanju. Barroso meni, da je EU naredil svoje, kar je bilo tudi nujno za verodostojnost in vodstveno vlogo EU-ja.
Za pogodbo do konca leta
Potem ko so se voditelji dogovorili za posebna zagotovila Češki na zahtevo evroskeptičnega predsednika Vaclava Klausa, da bi lahko država kot zadnja članica čim prej ratificirala Lizbonsko pogodbo, so se zavzeli za uveljavitev pogodbe do konca leta.
| Vaclav Klaus je zagotovil, da ne bo več postavljal pogojev za ratifikacijo Lizbonske pogodbe potem, ko so evropski voditelji pristali na posebna zagotovila. "Dobljeni rezultat razumem kot najvišjega možnega," je dejal evroskeptični voditelj. |
Z Lizbonsko pogodbo naj bi razširjenemu EU-ju zagotovili učinkovitejše odločanje in vplivnejšo vlogo v svetu. Njena čimprejšnja uveljavitev je nujna za nemoteno delovanje institucij Unije, kot so na primer sestava nove Evropske komisije ter imenovanje predsednika in zunanjega ministra EU-ja.
Na vrhu so potrdili tudi sklepe finančnih ministrov, da morajo članice ohraniti ukrepe za boj proti gospodarski krizi, dokler ne bo zagotovljeno vzdržno okrevanje, vseeno pa morajo pripraviti strategije za odpravo teh ukrepov in konsolidacijo javnih financ ter jih začeti izvajati najpozneje leta 2011.
Res so jim marsikaj zgradili, lastništvo so pa kar sami obdržali...če misliš da je to dobro, ti jaz zgradim hišo, ki bo ostala moja, ti pa uživaj not...pod mojimi pogoji, seveda :)
Kolonizatorji so ''ubogim revčkom'' odnesli mikroskopski delček naravnih bogatstev, za vračilo pa so zgradili mesta, ceste, železnice in ostalo infrastrukturo katero zaostalkoti sedaj pospešeno uničujejo in bo kmalu postala povsem neuporabna. V Afriki je to že, drugje pa še bo. Solidarnost z nerazvitimi jaz razumem tako, da se jim ne pomaga več. Vsaj ne zastonj. Naj se postavijo na lastne noge. Vso tehnologijo in ostale usluge pa bi jim zaračunal.
Res je krivično, da obstajajo ozemlja ki so bogata z naravnimi viri in revna s pametjo in delovnostjo.
Zakaj bi mi mogli plačevat nerazvitim za boj proti vremenskim spremembam ??
Vsi drugi pa zaprite usta, ker vam CO2 uhaja iz njih, hahahahah
Recimo temule tako, zelo pavšalno, pa vendar resnično in zelo logično. UČINEK TOPLE GREDE. Jasno ti bo postalo, če se le povzpneš na Veliko Planino in se ozreš v dolino.
Po vsem začudenju boš opazil nek sivogosti sloj v ozračju, kateri po vseh NARAVNIH pravilih tam ne-bi smel bit. Ampak ta sloj, ki ga boš opazil tam je v primerjavi z omenjenimi lokacijami zgoraj zanemarljiv, pa vseeno v človeku vzbudi zaskrbljenost.
No, to je to, da ne začnem še s tem, da ta substanca v ozračju ob dežju pade na zemljo, gre v vegetacijo, naše telo...
Pa lep pozdrav.
Naravne podnebne spremembe so res ja, a jih ljudje še samo pospešujemo in klimatolog Mark Maslin je nekako ocenil, da so klimatske spremembe ki jih človek povzroči v 100 letih enake klimatskim spremembam ki jih narava povzroči v več 1000 letih. Ker če pogledaš so naravni vzroki za spreminjanje podnebja precesija pomladišča, kolebanje naklona zemljine osi, spreminjanje ekscentričnosti, spreminjanje aktivnosti Sonca, ampak vsi ti vzroki imajo periode nad 20.000 let, mi pa tukaj govorimo o zadnjih 200 letih. Tako je kristalno jasno, da ljudje močno pospešujemo klimatske spremembe v negativno smer in to ni nikakršen nateg. Ker sama znanost o klimatskih spremembah se je pričela že okoli 200 let nazaj in dvomin da so takrat razmišljali o tem kako bodo v 21. stoletju "nategnili" svet. Klimatski skeptiki med katere očitno spadaš tudi ti pa so se pojavili šele po izvolitvi Regana za predsednika ZDA.
Je kr res a veš. Te zelene tehnologije so pač tak nateg,ker če bi bila resnična volja za kaj takšnega bi se nafte že zdavnaj rešili..samo odprla se je ena nova "franšiza" na kateri bodo služili tisti, kateri nas zdaj prepričujejo v ta nujen boj..Neumnega se da nategnit, osla samo 1x , pr nas pa očitno to še kr traja..
Zmaj70
Preberi si:
http://www.orgon.si/clovek-in-okolje/globalno-segrevanje/so-klimatske-spremembe-kot-posledica-clovekovega-delovanja-prevara.html
Kak ovčka je tale naš Pahor, plačevati za boj proti NARAVNIM PODNEBNIM SPREMEMBAM je pač glupost od gluposti..