V Grčiji se že tretje leto zapored socialne razmere poslabšujejo. Brezposelnost je po zadnjih podatkih 21,7-odstotna, med mladimi (od 15 do 24 let) je kar 54-odstotna.

36-letna Eleni Kaligas, ki je sicer po izobrazbi doktorica zgodovine, je brez redne zaposlitve že dobri dve leti. Do leta 2010 je bila na ministrstvu za kulturo zaposlena za določen čas. Pogodbo so ji podaljšali trikrat za osem mesecev, nato pa je bil sprejet zakon, po katerem so vse, ki so bili zaposleni za več kot eno leto, odpustili.

Brez staršev bi bilo življenje mnogo težje
Brez službe je v tem času ostal tudi njen mož Stavros, ki je gledališki igralec. Eleni, ki nekajkrat na mesec dela na arheološkem inštitutu, zdaj zasluži 266 evrov, še nekaj zasluži s poučevanjem otrok znancev, ostalo prispeva oče: "Mislim, da zdaj vsak Grk najine starosti nujno potrebuje starše, razen če je politik, sin politika ali kakšna partijska živina. To je težka beseda, a vseeno. Po zaslugi očetove pokojnine nama starši lahko veliko pomagajo. Kupujejo nama sadje za otroke, meso, tako da imajo otroci osnovna živila, moja sestra nam daje riž. Če mi riž ostane, ga odstopim svakinji. Tako si izmenjujemo živila. Vsak da, kar lahko. Če mi ostaja olje, ga dam komu drugemu, kakšno skodelico. Kot ljudje smo se zbližali in ne poznamo pomilovanja, temveč spoštovanje in razumevanje položaja, v katerem smo se znašli ..."

Javnomnenjske raziskave v Grčiji pred volitvami 17. junija za zdaj z okoli 24-odstotno podporo dajejo rahlo prednost konservativni Novi demokraciji, ki podpira varčevalne ukrepe. Tik za njo je levo zavezništvo Siriza, ki pa varčevalnim ukrepom ostro nasprotuje. Ključno vprašanje ostaja, katera bo zmagovita stranka, ki bo dobila bonus 50 poslanskih sedežev, kar pa obenem še ne pomeni, da ji bo uspelo sestaviti vlado, kakršno želijo videti evropski partnerji - torej vlado, ki bo še naprej podpirala varčevalne ukrepe.

Grki se bojijo drahme
Trenutno razpoloženje volilnega telesa je vsekakor povezano z ostrimi opozorili, ki so spet začela prihajati iz Bruslja in Berlina po volitvah 6. maja, ko so grški volivci kaznovali dve največji stranki Pasok in Novo demokracijo ter dali prednost manjšim strankam, ki po večini nasprotujejo varčevalnim ukrepom. Odhod iz evrskega prostora bi povzročil velik padec bruto domačega proizvoda, težke socialne razmere, opozarjajo številni evropski politiki in ekonomisti, bi se zgolj še poglobile.

Žuganje iz tujine v tednih pred volitvami je očitno obrodilo sadove, 80 odstotkov Grkov namreč podpira članstvo v evrski skupini in se zaveda posledic, ki jih prinaša tvegan odhod na domačo valuto drahmo.