EK slovensko-hrvaškemu sporu veliko besed ni namenil. Foto: BoBo
EK slovensko-hrvaškemu sporu veliko besed ni namenil. Foto: BoBo

Sodba arbitražnega sodišča za Hrvaško ni obvezujoča, zato je tudi ne bo uveljavila, so v torek zvečer sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva. S tem se je Hrvaška uradno odzvala na izjavo Timmernamsa.

false
Vodje koalicije so odziv EK-ja pozdravili kot pričakovanega in ga razumejo kot potrditev slovenskega stališča. Foto: BoBo
false
Evropska komisija le redko podpre eno izmed držav članic proti drugi, po drugi strani pa kot varuh evropskih pogodb težko držav ne pozove, naj uresničujejo odločitev mednarodnih sodišč. Foto: MMC RTV SLO/EPA
Boris Pahor nezadovoljen z odločitvijo za arbitražo
Pogovor z Mirom Cerarjem o arbitraži v Odmevih
Tujina Slovenijo in Hrvaško poziva k dogovoru
EK pripravljen pomagati pri uveljavitvi razsodbe
EK pričakuje implementacijo arbitražne odločbe

Frans Timmermans, prvi podpredsednik Evropske komisije (EK), je o arbitražni razsodbi dejal le, da je EK deloval kot katalizator, da sta državi prišli do arbitraže, zdaj pa pričakuje od obeh držav, da sporazum uveljavita. EK prav tako upa, da bosta premierja obeh držav na srečanju v Ljubljani 12. julija sklenila dogovor, kako najbolje uveljaviti sodbo arbitražnega sodišča, pri čemer je EK pripravljen pomagati, če ga bosta Slovenija in Hrvaška za to zaprosili.

Na kolegiju komisarjev naj bi se po poročanju dopisnika RTV Slovenija Matjaža Trošta k besedi priglasila slovenska komisarka Violeta Bulc in njen hrvaški kolega Neven Mimica. V razpravi naj bi sodeloval tudi ribiški komisar Karmenu Vella.
Za Cerarja je bil odziv pričakovan
Premier Miro Cerar, ki bo zgodbo o arbitraži komentiral tudi v posebnem pogovoru v nocojšnjih Odmevih, je v popoldanskem odzivu odločitev EK-ja pozdravil in je bila zanj pričakovana. Dodal je, da si ni znal predstavljati, da EK ne bi zagovarjal vladavine prava in v tem smislu izvajanja arbitražnih odločb. Pot do tega sicer ni bila lahka, a zdaj ima Slovenija po njegovih besedah vso potrditev za pozicijo, da moramo pristopiti k dogovarjanju s Hrvaško.
Vodja SD-ja, Dejan Židan, pa je poudaril, da se EK ne more postaviti na stran ene ali druge države, ampak na stran prava, se pravi, da je treba pravna dejstva spoštovati.

Erjavec: Sporočilo je jasno, sprejela ga bo tudi Hrvaška
Zunanji minister Karl Erjavec je v izjavi novinarjem prav tako pozdravil stališče Evropske komisije: "Evropska komisija je danes le potrdila zavezo za vse članice držav EU-ja k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnih obveznosti." Stališče Komisije je po njegovem mnenju zelo pomembno tudi z vidika urejanja nekaterih odprtih vprašanj zlasti na Zahodnem Balkanu, saj nekatere meje niso določene.

Erjavec je zadovoljen tudi s sporočilom Evropske komisije, da je pripravljena pomagati zlasti v tistem delu, ki se nanaša na uveljavljanje arbitražne odločbe, kar razume zlasti v smislu, da to pomaga k spoznanju hrvaške strani, da bo prisiljena spoštovati in implementirati odločbo.

Zadovoljen je tudi, ker je Evropska komisija posebej izpostavila 12. julij, ko se bosta v Ljubljani srečala slovenski predsednik vlade Miro Cerar in hrvaški premier Andrej Plenković. Komisija po Erjavčevih navedbah pričakuje, da se bosta premierja pogovarjala o tem, kako uveljaviti arbitražno odločbo. Dejal je, da je sporočilo Evropske komisije zelo jasno, in prepričan je, da ga bo tudi Hrvaška stran sprejela, saj je spoštovanje vladavine prava eden izmed stebrov, na katerih temelji EU.

Na vprašanje o komunikaciji z Zagrebom je odgovoril, da pričakujejo sestanek obeh premierjev in za zdaj neposredne komunikacije ni, hkrati pa je zadovoljen, ker so vse parlamentarne stranke napovedale podporo spoštovanju arbitražne razsodbe.

Možnosti pritiska na Hrvaško
Minister Erjavec je sicer pred koalicijskim vrhom spomnil na sporočilo predsednika Komisije Jean-Clauda Junckerja med njegovim obiskom v Sloveniji, da od Hrvaške pričakuje spoštovanje arbitražne razsodbe. Arbitražni sporazum je bil sklenjen pod okriljem Komisije in ta je tudi dejavno sodelovala v arbitražnem postopku, s tem ko je predlagala tri arbitre v arbitražnem senatu.

Na vprašanje, ali ima EU sploh možnost pritiska na našo južno sosedo, ki ne priznava razsodbe arbitražnega sodišča, je Erjavec odgovoril z besedami, da za to obstaja diplomacija. Evropska komisija ima po njegovem prepričanju mnogo instrumentov, kako doseči, da posamezna članica spoštuje mednarodno pravo. Teh izkušenj je precej, je dodal. Dejal je še, da pričakujejo protestno noto, ki jo je Hrvaška napovedala po incidentih v Piranskem zalivu. Nanjo bodo, kot napoveduje minister, takoj odgovorili.

Z njeno vsebino je seznanjen, ob čemer kot največjo netočnost izpostavlja navedbo, da je pred 25. junijem 1991 morska meja med državama tekla po sredini Piranskega zaliva. V nekdanji Jugoslaviji po njegovih besedah teritorialne vode med republikami sploh niso bile razmejene.

Incidenti v Piranskem zalivu po njegovem mnenju ne prinašajo pogojev za to, da bi lahko to zadevo "v miru in skozi dialog rešili". Spomnil je tudi na besede hrvaškega premierja, da je potreben dialog med državama. "Mi se s tem popolnoma strinjamo, vendar za dialog glede implementacije arbitražne razsodbe," je še dodal Erjavec in izrazil upanje, da se bo dialog začel 12. julija. "Treba je biti potrpežljiv, imeti mirne živce, diplomacija pa mora pač nadaljevati svoje delo," je dodal.

Poziv k spoštovanju arbitraže
Tudi predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburga so Ljubljano in Zagreb pozvali k spoštovanju arbitražne odločitve. "Premierji držav Beneluksa poudarjamo pomen vladavine prava kot temelja, na katerem je zgrajena Evropska unija. Odločitve mednarodnih sodišč in sodišč predstavljajo pomembna dejanja mednarodnega prava. Kot taka so sestavni del našega sistema, ki temelji na mednarodnih pravilih," so zapisali predsedniki belgijske, nizozemske in luksemburške vlade, Charles Michel, Mark Rutte in Xavier Bettel, in pozvali "obe strani k spoštovanju arbitražne odločitve v konstruktivnem duhu".

Oglasili so se tudi vodje strank v Evropskem parlamentu
Vodja skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je dejal, da morata državi najti pot in še naprej voditi dialog. Na vprašanje STA-ja v Strasbourgu je odgovoril, "da je bolje, da se z evropske strani ne postavijo na eno stran".
Vodja evropskih liberalcev (ALDE) Guy Verhofstadt pa je Evropsko komisijo že v ponedeljek pozval, naj pomaga stranema uresničiti odločitev sodišča. "V interesu Evropske komisije - ki je bila skupaj s Svetom pokroviteljica sporazuma o arbitraži, ki je Hrvaški odprla vrata v EU - je pomagati obema stranema uresničiti odločitev sodišča. To bi bil pomemben prispevek k dobrososedskim odnosom v regiji Zahodnega Balkana," je v ponedeljek na svoji strani na Facebooku objavil Verhofstadt. V torek objave ni bilo več.
Vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) Gianni Pittella je na Twitterju objavil, da je treba mednarodno pravo spoštovati. "Od Slovenije in Hrvaške se pričakujeta politična odgovornost in ploden dialog," je zapisal.

Sodba arbitražnega sodišča za Hrvaško ni obvezujoča, zato je tudi ne bo uveljavila, so v torek zvečer sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva. S tem se je Hrvaška uradno odzvala na izjavo Timmernamsa.

Boris Pahor nezadovoljen z odločitvijo za arbitražo
Pogovor z Mirom Cerarjem o arbitraži v Odmevih
Tujina Slovenijo in Hrvaško poziva k dogovoru
EK pripravljen pomagati pri uveljavitvi razsodbe
EK pričakuje implementacijo arbitražne odločbe