Članice schengenskega prostora lahko trenutno uvedejo ponoven nadzor meja za največ 30 dni v primeru resne grožnje varnosti. K ukrepu so se države občasno zatekale predvsem ob pomembnejših dogodkih, kot so srečanja državnikov ali športni dogodki. Zdaj bodo lahko države nadzor na mejah uvedle za obdobje do šestih mesecev, z možnostjo podaljšanja do največ dve leti. Ukrep bodo lahko uvedle, če druge države ne bodo mogle zavarovati svojih zunanjih meja, tako da bi bilo ogroženo schengensko območje.

Spremembe schengenskih pravil, ki jih bo potrebno še formalno potrditi, so predvsem posledica spora med Italijo in Francijo leta 2011 zaradi množičnega priseljevanja iz arabskih držav, kjer so potekale vstaje proti vladajočim režimom, pa tudi zaradi težav Grčije z nezakonitim priseljevanjem, predvsem čez mejo s Turčijo.

Okrepljena varnost in stabilnost schengenskega sistema
Irski minister za pravosodje Alan Shatter, ki se je kot predstavnik predsedujoče države pogajal v imenu držav članic, je povedal, da bodo novi ukrepi vzpostavili robustnejši in strožji sistem nadzora izvajanja schengenskega sporazuma. "To bo okrepilo varnost in stabilnost schengenskega sistema v korist milijonov državljanov, ki ga uporabljajo vsako leto," je povedal.

Evropska komisarska za notranje zadeve Cecilia Malmström je izjavila, da je dogovor pomemben korak k izboljšanju delovanja schengenskega sistema. Dodala je, da dogovor varuje svobodo gibanja znotraj schengenskega območja skozi jasna pravila o nadzoru zunanjih in notranjih meja. Dogovor ne izključuje t. i. zaščitnega mehanizma, ki bi omogočil začasen suspenz vizumske liberalizacije v primeru povečanega pritoka lažnih azilantov, predvsem iz držav Zahodnega Balkana.