Parlamentarci so prepričani, da ima “Evropski parlament več vpliva in moči, tako na politično smer kot na vsakodnevne odločitve, ki vplivajo na naša življenja.
Parlamentarci so prepričani, da ima “Evropski parlament več vpliva in moči, tako na politično smer kot na vsakodnevne odločitve, ki vplivajo na naša življenja." Je to res? Foto: BoBo
Dragan Barbutovski
Dragan Barbutovski v svoji kolumni razmišlja o prihajajočih evropskih parlamentarnih volitvah. Foto: MMC RTV SLO

Uradno volilno geslo parlamenta za letošnje volitve 'Ukrepaj. Sodeluj. Vplivaj.' naj bi izražalo to spremembo: parlamentarci so prepričani, da ima "Evropski parlament več vpliva in moči, tako na politično smer kot na vsakodnevne odločitve, ki vplivajo na naša življenja."

A ključno vprašanje ostaja: ali bodo to spremembo prepoznali tudi volivci, število tistih, ki se volitev udeležujejo, namreč drastično pada že vse od prvih volitev v EP leta 1979. V Sloveniji število volivcev nikoli niti ni bilo visoko – na obojih volitvah (leta 2004 in 2009) se je volilna udeležba gibala pri približno 28,3 odstotka.

Da bi privabil volivce, je EP začel vseevropsko kampanjo motiviranja volivcev, v kateri izpostavlja to, da 'Zdaj je drugače'. Drugače je to, da te volitve zdaj niso volitve "drugega razreda" v primerjavi z nacionalnimi parlamentarnimi. Največja sprememba je ta, da bodo izidi volitev v EP zdaj – prvič v zgodovini – neposredno vplivali na to, kdo bo prihodnji predsednik Evropske komisije.

Lizbonska pogodba, pogodba, ki opredeljuje nov ustroj EU-ja, je v tem pogledu sicer nenatančna in govori samo o tem, da se bodo upoštevali zgolj izidi volitev v parlament. A EP to interpretira kot močno politično zavezo. Zavezo v smislu, da mora prihodnji predsednik komisije priti iz zmagovalne politične skupine parlamenta. Da bi zmanjšale politični primanjkljaj (kritiki pravijo, da je razkorak med evropsko politično elito in evropskimi volivci prevelik), so politične skupine zato šle korak dlje in že imenovale svoje kandidate za mesto predsednika komisije, ki bodo šli na volitve in tam preverili svojo kredibilnost. Če bodo izvoljeni, bodo samodejno postali predsednik Evropske komisije, pravijo.

A evropski voditelji niso radi postavljeni pred izvršeno dejstvo, še posebej, ko pride do pomembnega mesta, kot je mesto predsednika Evropske komisije. Kot se je zgodilo v primeru drugega mandata Joseja Manuela Barrosa, bodo voditelji EU-ja najverjetneje vzeli na znanje izide volitev v EP, ne pa verjetno kandidata, ki jim ga bo vsilil EP.

'Kandidate za predsednika Evropske komisije' to notranje rivalstvo med EP-jem in državami članicami, niti ne moti. S tem, ko bodo šli na evropske volitve in bo zmagala njihova politična skupina, bodo dobili vso potrebno demokratično legitimnost, za katero kritiki pravijo, da je predsednik Evropske komisije nima, saj je imenovan, ne voljen.

A evropskim volitvam – da bi bile sprejete kot 'prave' volitve – manjka dvoje: a) prave panevropske politične stranke in b) jasen volilni programi. Ti dve pomanjkljivosti politične skupine v EP-ju zdaj na vrat na nos poskušajo odpraviti s pisanjem volilnih programov, ki jih morajo predstaviti pred volitvami konec maja. 'Kandidati za predsednika komisije' pa prav tako načrtujejo več neposrednih srečanj z volivci, zato bomo v naslednjih mesecih videli več prizorov, ki so nam drugače bolj znani iz nacionalnih volitev.

EBU ali po domače Evrovizija, združenje nacionalnih javnih RTV-servisov, pa vnaša dodatno iskrico na sicer dokaj napeto evropsko politično prizorišče. 15. in 20. maja bodo gostili prvi, pravzaprav zgodovinski, TV-debati med kandidati za mesto predsednika komisije. Pod naslovom #TellEurope bodo najprej gostili kandidate vseh uradno priznanih političnih skupin v EP-ju, nato pa se drugo, zanimivejšo debato, v kateri se bosta soočila kandidata, katerih politične skupine bodo v tednih prej najvišje v raziskavah javnega mnenja.

In kdo bi bil lahko naslednji predsednik Evropske komisije? Po podatkih PollWatch, skupnega projekta merjenja javnega mnenja parlamenta, Open Society Foundation in lobistične družbe Burson-Marsteller, bi zmagovalci volitev, ki bodo po EU-ju med 22. in 25. majem, v Sloveniji pa 25. maja, znali biti socialisti. To bi prekinilo štirimandatno prevlado konservativne Evropske ljudske stranke (ELS). A tudi avtor poročila, Prof. Simon Hix iz London School of Economics, pravi, da je danes “težko napovedati tako vnaprej pred volitvami”, kako se bodo odrezali socialisti in konservativci.

Izidi kažejo, da bodo sredinske stranke tiste, ki bodo najverjetnejši poraženci evropskih majskih volitev, se pravi ELS, in še posebej liberalci. In to zna zelo globoko poseči v način oblikovanja in sprejemanja evropske zakonodaje v naslednjem mandatu EP-ja.

PollWatch predvideva, da zna do 30 odstotkov glasov iti k strankam, ki so bodisi evroskeptične bodisi popolnoma anti-EU. In to zna pomeniti, da bi zakonodaja, ki bi bolj 'poglabljala' Unijo, imela veliko težjo pot skozi parlamentarni zakonodajni postopek.

Glede na to, da je EU treba temeljito prevetriti in reformirati, bi znal vsak poskus evroskeptičnega parlamenta, da reformira EU – bodisi v smer bolj 'federalistične Evrope' ali v smer 'vrnitve moči nazaj v nacionalne prestolnice', izzveneti kot sizifovo delo.

Dragana Barbutovskega lahko spremljate tudi na Twitterju.