Boštjan Novak z liste Sanjska služba je v uvodnem delu povedal, da se mu zdi absolutno primeren trenutek za politično eksperimentiranje, saj politika že 23 let brca v temo, žreb pa je bolj pošten kot politično kadrovanje. Jelko Kacin, nosilec liste Kacin-Konkretno, je prepričan, da je za nizko priljubljenost EU-ja kriva predvsem kriza, saj ljudje potrebujejo nekoga, da ga krivijo za to. Rolando Benjamin Vaz Ferreira, ki je edini kandidat na listi Piratske stranke, je na začetku pojasnil, da se jim ni zdelo realno, da bi v tej politični klimi dobili več kot en mandat, zato so sredstva raje porabili za enega samega kandidata.

Zmago Jelinčič, nosilec SNS-ove liste se ne zavzema za izstop iz Evropske unije, meni pa, da je včasih dobro politično igrati z grožnjo izstopa, kot to počne Velika Britanija. Dušan Keber iz Solidarnosti priznava, da ni nov in svež obraz, poudarja pa, da je pa vse življenje sledil vrednotam. Dušan Egidij Kubot Totislo z liste Slovenski narod pojasnjuje, da želijo dobiti zaveznike v EU-ju za ureditev stanja v Sloveniji.

Igor Šoltes iz društva Verjamem je znova poudaril, da se bo njegova lista najprej osredotočila na evropske volitve, šele nato pa na državnozborske. Očitke zaradi občinskega stanovanja pa je znova označil za predvolilna podtikanja. Violeta Tomič, ki predstavlja Združeno levico, je prepričana, da je EU predvsem nedemokratičen in ne skrbi za svoje državljane, zato se sami zavzemajo za Evropo ljudi, ne kapitala. Vlado Čuš z liste Zelenih je pojasnil, da želijo komisarko ali komisarja, ki bo znal znotraj EU-ja najti take rešitve, ki bodo koristile predvsem Sloveniji - osebo, ki evropskih direktiv ne bo le prenašala, temveč tudi soustvarjala.

Kaj so kandidati povedali o evroskepticizmu
V drugem delu je beseda nanesla na dvom do EU-ja. Na vprašanje, ali bi sodeloval z Marine Le Pen je Jelinčič odvrnil, da bi, saj ni več stranka radikalne desnice, odkar je prevzela stranko od očeta. Dodal je, da so z njeno stranko tudi v stikih. Meni, da bi bilo treba urediti okolje, bolje izkoristiti energetske potenciale in poskrbeti za samooskrbo.

Ferreira je na vprašanje, ali se boji, da bodo njegovi podobne stranke zaradi vzpona novih strank, izgubile veljavo, dejal, da ne, saj se ukvarjajo predvsem z zasebnostjo na spletu in svobodo spleta, zato imajo zelo specifično populacijo. Ocenjuje, da je v EU-ju preveč podatkov skritih in zato je skepticizem jasen. Novak je pojasnil, da ni evroskeptik, ampak če pride predlog iz EU-ja in se ga ne da preurediti v dobro vseh, potem je malce evroskeptičen, a se ne zavzema za izstop iz EU-ja ali schengenskega območja.
Kacin je prepričan, da alternative evropski ideji ni, je pa to spodbuda Sloveniji, da se začne bolj povezovati. Pozivi h koncu evropske ideje pa so po njegovem mnenju navadna manipulacija. Po mnenju Šoltesa so evroskeptični glasovi izziv za EU, v prihodnjih letih pa se bo začelo pogovarjati o federalizmu, združenih državah, več suverenosti …
Tomičeva meni, da bi moral biti EU bolj pravičen do državljanov in predvsem bi morali ukiniti dvotirnost, saj države na obrobju plačujejo previsoke obresti za posojila, medtem ko države centra dobivajo denar precej ceneje. Države na periferiji so izčrpane, kamor sodi tudi Slovenija, in kolonizirane. Več bi morali vložiti tudi v zeleni preboj in samooskrbo, je prepričana. Obregnila se je tudi ob evroposlance rekoč, da edino oni vedo, kako stvari delujejo v Evropskem parlamentu, preostali pa so le evroskeptiki. Kacinu je oponesla, da so evroposlanci izgubili stik z resničnostjo, sprejemajo škodljive ukrepe, državljani pa nimajo nobenega vpliva nanje.
Keber po drugi strani meni, da gre pri evroskepticizmu za to, da EU v obliki trgovske in monetarne unije več kot 10, 20 let ne more preživeti. Postati mora socialna unija, šele takrat bo lahko postala tudi fiskalna, je dodal. Prepričan je, da je EU postal nepravičen in da države centra izkoriščajo periferijo. Čuš je prepričan, da je evroskepticizem koristen, da se tako ne daje prednost le bankam, ampak se v ospredje postavi človek. Več bi morali upoštevati predloge baze, je izpostavil.

O nizki volilni udeležbi na evrovolitvah
Novak je prepričan, da bi morali Slovenci množično na volišča in z najmočnejšim orožjem demokracije - svinčnikom, ne z granitno kocko - pokazati, da so spremembe mogoče. Ferreira je prepričan, da bi ljudje raje volili, če bi imeli več informacij o EU-ju. Tomičeva pravi, da so nam volilno pravico priskutili, ker smo dobili občutek, da ne odločamo o ničemer. Kacin je poudaril, da samo dejavni državljan odloča in potem lahko od evroposlanca kaj tudi zahteva.

Tudi Jelinčič pravi, da se je ljudem EU priskutil in to ponazarja s številkami o funkcionarjih in izdatkih. "Kdo pa ne bo jezen na vse skupaj," se sprašuje. Kubot pravi, da težav z našimi politiki ne more rešiti Evropa, pač pa jih moramo doma sami. Keber pravi, da moraš na volitve ravno zato, ker si jezen - da to pokažeš, volitve pa zanj niso le pravica, ampak tudi dolžnost. Šoltes meni, da bi volilno udeležbo lahko dosegli z večjo prepoznavnostjo institucij EU-ja. Čuš pa pravi, da so v Zelenih prepričani, da bi morali volilno pravico izkoristiti vsi.

Plače in privilegiji evropskih poslancev
Kacin je povedal, da si evroposlanci niso znižali plač, ker o svojih plačah ne odločajo sami. Zamrznili so si jih, znižali pa ne, saj imajo zaposleni v evropskih institucijah pogodbe o izterljivosti in nekoč se je že zgodilo, da je sodišče odločilo, da morajo iz proračuna dobiti denar nazaj. Novak priznava, da se mu zdi plača evroposlanca previsoka, saj je v EU-ju veliko ljudi, ki imajo zelo malo denarja in to ni dober zgled.

Čuš je obljubil, da bo v primeru izvolitve 75 odstotkov svoje plače namenjal za raziskave na področju geotermalne energije v Sloveniji. Tudi Šoltes priznava, da je plača zelo visoka in zato razmišlja o statutu, ki bi te plače bolj solidarno približal preostalim plačam. Keber poudarja, da imajo že v programu, da bi se plače slovenskih evroposlancev uvrstile na plačno lestvico javnih uslužbencev.

"Če nam pridigajo o zategovanju pasu, naj tudi oni zategnejo vsaj kakšen gumbek," je dejala Violeta Tomič, ki je napovedala dobrodelni sklad svoje liste. Jelinčič zagotavlja, da bi sam letel v ekonomskem razredu, še raje kot nižal visoke, pa bi dvigoval nizke plače. Kubot je povedal, da sta se on in Bogomil Knavs zavezala, da bosta polovico svoje plače dala revežem. Fererira je izpostavil vprašanje dnevnic - zakaj jih evroposlanci dobivajo, če so za svoje delo že tako plačani. Keber je repliciral Kacinu, da dvomi o njegovi trditvi, da si evroposlanci ne morejo sami znižati svojih plač. Kacin pa je pojasnil, da so dnevnice namenjene bivanju - kamor koli gredo, s tem plačajo prenočitev.

Kandidati o brezposelnosti mladih
Novak je na to temo povedal, da imajo v stranki za to namenjeno javno platformo, kjer zbirajo predloge javnosti, tam pa se bodo opredelili do njih. Kacin je ocenil, da bi se lahko mladi ogledali tudi po okolici in tam našli delo. Ukiniti bi morali tudi brezplačna pripravništva in jih usmeriti v pripravništva v malih in srednjih podjetjih. Za ta namen bi morali izkoristiti tudi za to namenjenih devet milijard evrov iz EU-ja, kjer pa je Sloveniji namenjenih le devet milijonov.
Čuš je poudaril, da bi bilo treba bolj spodbuditi ekološke naložbe, kjer vidi na tisoče delovnih mest. Dodal je, da za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja mladih Slovenija ne stori nič. Jelinčič bi vrnil delovna mesta iz Azije v Evropo, v Sloveniji pa je prst uperil v omejujočo davčno zakonodajo.
Po mnenju Kebra je treba začeti investirati, za kar je devet milijard le obliž. Preprečiti bi morali tudi socialni damping ter se osredotočiti na davčne oaze, kjer se letno nabere bilijon evrov, ki ležijo neizkoriščeni, je poudaril. Šoltes meni, da bi morali bolj povezati univerze in podjetja ter ustvariti platforme za množično financiranje. Mala in srednja podjetja, ki ustvarjajo največ delovnih mest, so v posojilnem krču, morali pa bi povečati tudi olajšave za zaposlitev mladih. Predvsem pa mladih ne bi smeli videti kot težavo, ampak kot priložnost.
Tomičeva rešitev za mlade vidi v zelenem preboju, mlade pa bi morali zadržati doma, ne da uhajajo v tujino. Izpostavila je, da je EU namenil za reševanje bank 1.000 milijard, za mlade pa šest milijard. Dodatno rešitev vidi tudi v obdavčenju skritega denarja v davčnih oazah in zagonu praznih kmetij. Ferreira bi želel, da politika omogoči mladim, da odidejo v tujino, se naučijo uspešnih rešitev in jim nato omogoči tudi vrnitev v domovino.

O zastopanju interesov Slovenije in slovensko-hrvaških odnosih
Kacin je pojasnil, da medsosedski odnosi niso tema, ki bi se reševala na ravni EU-ja. Jelinčič pa je prepričan, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu niso zagovarjali slovenskih interesov, saj da se da marsikaj reči in narediti, a je treba imeti korajžo in znanje.
Po besedah Šoltesa je treba imeti posluh za evropske in slovenske zadeve, da pa imamo predstavnike tudi v Evropski komisiji in bi bilo treba te institucije bolj povezati. Morda ne bi bilo napačno, da se vseh osem slovenskih poslancev usede za isto mizo in se dogovori o točkah, o katerih se strinjajo, je pristavil.
Kubot je ocenil, da smo v odnosu z EU-jem preveč popustljivi, veliko napak pa smo storili tudi pri reševanju vprašanja s Hrvaško. Ferreira pa je pri tem dodal, da imajo mladi v EU-ju premalo glasu. Tomičeva meni, da brez temeljite preobrazbe EU-ja pravih sprememb ne bo. Misli, da bi Nemčija Sloveniji morala odpisati tudi dolg in ji izplačati še tri milijarde evrov reparacij iz druge svetovne vojne. Novak pa je poudaril, da se glas Slovenije v tem "stroju" nekoliko izgubi, zato se zavzema za podpiranje opcije, ki bo Sloveniji prinesla največ koristi.
Čuš pa pogreša razpravo o velikih težavah Slovenije. Tu je izpostavil, da se ne pogovarjamo, ali bomo sedem milijard vložili v NEK 2 ali v zelene tehnologije, v ustavo pa bi morali dati tudi pravico do pitne vode. Morali bi se pogovarjati tudi o tem, kako bolje izkoristiti denar, ki je na voljo v novi finančni perspektivi, je še dodal.

O področjih, na katerih bi delovali
Kubot je na vprašanje, na katerem področju bi deloval, če bi bil izvoljen za evroposlanca, odgovoril, da bi deloval za malega človeka - delavca, invalida, upokojenca. Tomič pravi, da bi oni delovali na zaposlovanju mladih, socialni pravičnosti in postopnem prehodu na demokratični ekološki socializem. Keber kot kandidata za predsednika Evropske komisije podpira socialista Schultza, deloval pa bi na področju socialnih dejavnosti, javnega zdravstva in človekovih svoboščin.

Čuš podpira Ska Keller, saj meni, da je sposobna v EP-ju povezati tako desnico kot levico, deloval pa bi na področju okolja, gospodarstva in izobraževanja. Kacin je kot poročevalec EP-ja za Srbijo na koncu poudaril, da je bil odziv EU-ja na poplave na Balkanu dober, kot težavo pa je izpostavil Srbijo, ki je po njegovem mnenju v šoku, zato ni organizirana. Naštel je tudi odbore, v katerih je deloval do zdaj: zaposlovanje in socialo, zunanjo politiko ter promet.

Jelinčič bi deloval v odborih za okolje, javno zdravje in varnost hrane, pri regionalnem razvoju ter pri industriji, raziskavah in energetiki. Šoltes bi deloval na področju financ in kmetijstva. Novak poudarja predvsem varnost hrane, okolje, zdravje, pa tudi turizem in promet, Ferreira pa državljanske svoboščine, raziskave in energetiko.