Na desettisoče ljudi, ki so želeli priti v Evropo, je zaprtih v libijskih centrih za pridržanje v zelo slabih razmerah. Ob tem so poročali o prodajanju prebežnikov na tržnicah. Foto: Reuters
Na desettisoče ljudi, ki so želeli priti v Evropo, je zaprtih v libijskih centrih za pridržanje v zelo slabih razmerah. Ob tem so poročali o prodajanju prebežnikov na tržnicah. Foto: Reuters
Humanitarne agencije ZN-a so v zadnjem letu omogočile prostovoljno vrnitev okoli 13.000 prebežnikov iz Libije v njihove domovine. Foto: Reuters
Evropski in afriški voditelji obljubljajo ukrepanje v Libiji

Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na vire iz nemške vlade, so dogovor dosegli v sredo zvečer na nujnem sestanku ob robu vrha Evropske in Afriške unije, sklicanem zaradi nedavnih poročil o prodajanju prebežnikov na libijskih tržnicah.

Podrobnosti načrta in točen časovni razpored sicer še niso povsem dogovorjeni, naj bi pa mednarodno priznani libijski premier Fajez Al Seradž privolil, da dobita Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) dostop do centrov za pridržanje v Libiji, da bosta lahko pomagala pri vračanju tam zaprtih prebežnikov.

DPA opozarja, da ni popolnoma jasno, koliko ljudi je ujetih v delih Libije, kjer mednarodno priznana vlada nima nadzora.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki navaja francoskega predsednika Emmanuela Macrona, so dogovor dosegli voditelji Libije, Francije, Nemčije, Španije, Italije, Maroka, Čada, Nigra in DR Kongo. Macron je dejal, da "smo v Libiji priča zločinom proti človečnosti". Novinarjem je pojasnil, da so sprejeli odločitev za izvedbo "skrajno nujne operacije", s katero bodo tiste prebežnike, ki to želijo, iz Libije evakuirali že "v prihodnjih nekaj dneh".

Macron napovedal konkretno "vojaško pobudo"
Bruseljski bilten EU observer je poročal, da je Macron ob tem dejal, da naj bi šlo pri tem za "konkretno vojaško in policijsko pobudo na terenu", ki pa še ne pomeni "napovedi vojne". A kot piše DPA, so v nemških vladnih krogih pozneje zatrdili, da o kakršnem koli vojaškem posredovanju v Libiji ni bilo govora.

Viri v EU-ju so v sredo pojasnili, da so humanitarne agencije ZN-a, med drugim tudi IOM, v zadnjem letu že omogočile prostovoljno vrnitev okoli 13.000 prebežnikov iz Libije v njihove domovine.

Repatriacije naj bi zdaj močno okrepili, pri tem pa bodo vodilno vlogo poleg IOM-a prevzele afriške države oziroma AU, še posebej pri reševanju prebežnikov, identifikaciji držav izvora, urejanju potovalnih dokumentov in poletov, Evropa pa naj bi zagotavljala denar, ki naj bi prebežnikom, ki so sicer želeli priti v Evropo, omogočila "nov začetek" v njihovih domovinah.

Prebežniki v Niger in Čad, nato v Evropo?
Ljudi, ki bežijo pred državljanskimi vojnami in političnim pregonom in potrebujejo mednarodno zaščito, pa naj bi najprej pod okriljem UNHCR-ja prepeljali v Niger in Čad, nato pa od tam v države, ki so jih pripravljene sprejeti, v Evropi ali kje drugje, še poroča DPA.

Vrh EU-ja in AU-ja v Slonokoščeni obali, ki se ga udeležuje več kot 80 voditeljev, naj bi bil osredotočen predvsem na dolgoročen gospodarski razvoj Afrike, a so ga zasenčila poročila o prodajah prebežnikov. Pred kratkim je namreč ameriška televizija CNN objavila pretresljive posnetke prodaj prebežnikov za nekaj sto dolarjev. Prebežniki so sicer v Libiji izpostavljeni hudim zlorabam, mučenju in posilstvom, razmere v tamkajšnjih centrih za pridržanje pa so grozljive.

Zaprtih od 400.000 do 700.000 ljudi
Po podatkih libijskih oblasti naj bi bilo na začetku novembra v centrih za pridržanje pod njihovim nadzorom zaprtih 19.900 ljudi, medtem ko naj bi jih bilo sredi septembra okoli 7.000.

Predstavniki AU-ja so sicer na sklepnem delu zasedanja predstavili drastično višjo številko. Predsednik komisije AU-ja Moussa Faki Mahamat je opozoril, da je v več kot 40 centrih za pridržanje prebežnikov v Libiji ujetih nekje od 400.000 do 700.000 ljudi, nekateri navajajo celo številko milijon.

3.800 ljudi, predvsem žensk in otrok, iz enega izmed libijskih centrov potrebuje takojšnjo evakuacijo. Maroko je za prvo fazo reševanja že obljubil letalo, je sporočil gvinejski predsednik in vodja AU-ja Alpha Conde.

EU sodeluje z Libijo pri prestrezanju prebežnikov in njihovem vračanju v Libijo, kar je Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Al Husein označil za nehumano. "To je sramota za vest človeštva," je dejal.

Dogovor o več akademskih izmenjavah med celinama
Na vrhu so se med drugim dogovorili za povečanje mobilnosti študentov, zaposlenih in akademikov na afriški celini in programov izmenjav med Afriko in Evropo, kot je Erasmus+. Na področju mobilizacije naložb za strukturno in trajnostno preobrazbo Afrike je bil predstavljen načrt za zunanje naložbe, ki bo mobiliziral zasebne naložbe v vrednosti do 44 milijard evrov za trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest, so sporočili iz Bruslja.

Tusk vrh označil za uspešen
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je peti vrh EU-ja in AU-ja ob koncu označil kot uspešen: "Evropska unija je največja partnerica in najbližja soseda Afrike. Je njena največja vlagateljica, njena največja trgovinska partnerica, njena največja donatorica razvojne in humanitarne pomoči ter največ prispeva k njenemu miru in stabilnosti. Vrh je potrdil našo odločenost, da to naše partnerstvo še okrepimo."

"Naša medsebojna odvisnost še nikoli ni bila tako velika. In potreba, da ukrepamo, še nikoli ni bila tako nujna," je ob koncu srečanja opozoril gostitelj vrha, predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara.

Evropski in afriški voditelji obljubljajo ukrepanje v Libiji