Armenija si prizadeva, da bi Turčija priznala poboj do 1,5 milijona ljudi pod Otomanskim cesarstvom kot genocid. A Turčija vztraja, da je 500.000 Armencev umrlo v spopadih in zaradi stradanja ter kategorično zavrača oznako genocida. Dogodki so pogosto predmet spora tudi med Turčijo in Zahodom. Foto: Reuters
Armenija si prizadeva, da bi Turčija priznala poboj do 1,5 milijona ljudi pod Otomanskim cesarstvom kot genocid. A Turčija vztraja, da je 500.000 Armencev umrlo v spopadih in zaradi stradanja ter kategorično zavrača oznako genocida. Dogodki so pogosto predmet spora tudi med Turčijo in Zahodom. Foto: Reuters
Papež Frančišek
Papež Frančišek je v nedeljo dejal, da je bilo človeštvo v 20. stoletju priča trem nepredstavljivim tragedijam - prvi genocid je zadel armensko prebivalstvo, preostala dva pa sta bila delo nacizma in stalinizma. Foto: Reuters
Turčija in Armenija v sporu zaradi (ne)priznanja genocida

S tem priznanjem bi Ankara po mnenju poslancev odprla pot za resnično spravo med Turki in Armenci.

Le s priznanjem do sprave med narodoma
Resolucija je bila sprejeta pred skorajšnjo stoto obletnico začetka množičnih pobojev okoli 1,5 milijona Armencev, ki bo 24. aprila. Poslanci Turčijo v njej pozivajo, naj se končno sooči s svojo preteklostjo in prizna genocid nad Armenci ter tako omogoči spravo med narodoma. Med drugim zahtevajo, da zagotovi dostop do arhivov o tragičnih dogodkih pred stoletjem.

Tako Armenijo kot Turčijo resolucija poziva, naj si za zgled vzameta primere uspešne sprave evropskih narodov in naj bo njuno vodilo sodelovanje med narodi. Kot še piše v resoluciji, bi morali obe državi brez postavljanja pogojev ratificirati in uresničiti že leta 2009 dogovorjene protokole o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, odpreti meddržavno mejo, ki je zaprta že več kot 20 let, ter dejavno izboljšati odnose, še posebej v smislu čezmejnega sodelovanja in gospodarske integracije.

Prvo resolucijo na temo pokola Armencev v letih 1915-1917 je Evropski parlament sicer sprejel že junija 1987 in v njej priznal, da je šlo za genocid.

Ankara: Žrtve so bile na obeh straneh
Armenija si prizadeva, da bi Turčija, pravna naslednica Otomanskega cesarstva, priznala poboj kot genocid. A Turčija odločno zanika, da bi bili Armenci pred sto leti tarča genocida. Kot vztraja, je šlo za žrtve državljanske vojne, ubitih pa naj bi bilo nekaj sto tisoč in ne milijon in pol ljudi, med njimi tudi Turki.

Papež Frančišek je v nedeljo, ko je vodil mašo po armenskih običajih in ob tem pokol označil kot prvi genocid 20. stoletja, močno razburil Ankaro, ki je med drugim odpoklicala tudi svojega veleposlanika v Vatikanu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je papežu v odzivu očital nesmiselne izjave in ga posvaril, naj takšne napake ne ponovi več.

Na tokratno resolucijo Evropskega parlamenta se je Erdogan odzval že pred njenim sprejetjem. Opozoril je, da bo Turčija - ta je sicer kandidatka za članstvo v Evropski uniji - ignorirala odločitve parlamenta, v katerih bo ta poboje Armencev označil kot genocid. Kot se je izrazil, bo tovrstno priznanje "šlo skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven".

Turčija in Armenija v sporu zaradi (ne)priznanja genocida