Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Evropski parlament si želi še več pristojnosti. Potem ko ga je že okrepila Lizbonska pogodba, bi parlamentarci zdaj želeli tudi pravico, da zahtevajo odstop posameznih komisarjev.
Da gre za resen korak v to smer, kaže osnutek dogovora med predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in vodjami parlamentarnih političnih skupin, ki je te dni pricurljal v javnost.
Barroso naj bi namreč, da bi si zagotovil potrditev svoje druge komisije, privolil v to, da bo resno razmislil o tem, da bi komisarjem predlagal, naj odstopijo, če bo tako zahteval Evropski parlament, je za Radio Slovenija poročala Meta Dragolič. Če posamezni komisar zahteve parlamenta ne bo sprejel, bo moral svojo odločitev sam pojasnjevati evropskim parlamentarcem.
Parlamentarci že drugič preprečili izvolitev kandidata
Evropski parlament po do zdaj veljavnih pravilih lahko zavrne celotno komisijo, ne more pa nesoglašati z izvolitvijo posamičnih komisarjev. Evropski parlamentarci so sicer že dvakrat uspeli preprečiti izvolitev kandidatov za evropska komisarja. Dva kandidata sta se namreč kandidaturi odpovedala. Prvič se je to zgodilo leta 2004, ko so parlamentarci nasprotovali kandidaturi Italijana Rocca Butigllioneja, drugič pa letos, ko se je kandidaturi odpovedala bolgarska kandidatka Rumiana Želeva. Državi sta bili prisiljeni predlagati nova kandidata.
Pet strani dolg dogovor poleg tega predsedniku Evropskega parlamenta Jerzyju Buzeku omogoča udeležbo na zasedanjih komisije, če ta odloča o kakšni pomembni evropski zakonodaji. Od Barrosa zahteva, da se dvakrat mesečno sreča s predsedniki parlamentarnih političnih skupin, parlamentu pa naj bi dodelil tudi več pravic pri mednarodnih pogajanjih, predvsem na trgovinskem področju.
Pri zakonih popuščanja ne bo
Barroso pa je vendarle ostal neomajen glede dveh področji. Zavrnil je zahteve, da bi evropski parlamentarci zasliševali diplomate, ki bodo zasedli mesta vodij evropskih predstavništev po svetu, prav tako pa se ni želel zavezati, da bi komisija na zahtevo parlamenta pripravila zakonodajni predlog. Dejal je, da bo komisija takšno zahtevo proučila in razloge o tem, zakaj je ni sprejela, pojasnila, medtem ko predlaganje novih zakonov še vedno ostaja trdno v pristojnosti Evropske komisije.
breadmonster, res sem se nerodno izrazil, seveda sem mislil na prlamentarce, ne pa na parlament kot politični organ. Primerjava evropskega parlamenta in slovenskega parlamenta se mi pa zdi še kako na mestu, glede na to, da so evropski zakoni tudi naši zakoni in veljajo enako oz. več kot zakoni, sprejeti v slovenskem parlamentu. V tem oziru Evropa vsekakor deluje kot država.
hm85, ne gre za to, kdo v Sloveniji predlaga večino zakonov, ampak, kdo jih lahko predlaga (poleg vlade še poslanci, 5000 volivcev in državni svet). Sporno se mi zdi, da evropske zakone lahko predlaga le komisija, sestavljena iz komisarjev, ki jih predlagajo vlade posameznih držav, torej zgolj trenutna vladajoča politična opcija. Praviš, da ima to možnost tudi Svet, ki pa ga sestavljajo ministri posameznih držav članič, torej spet neizvoljeni posamezniki. Pričakoval bi, da bi morali to možnost imeti tudi izvoljeni poslanci in pa volilci sami, se ti ne zdi?
Tvoje lahkotno podajanje oz. sprejemanje dejstva, kot praviš, da so trije stebri demokracije pri nas zgolj še na papirju, se mi zdi skrb vzbujajoča. Upam, da se večina ljudi ne more tako lahkotno sprijazniti s čim takim, kakor si se ti.
treh stebrov demokracije o katerih pises, pa pri nas ze dolgo drugje kot na papirju ni! Kar se pa tice EU, pa lahko zakone predlaga komisija ali pa svet (svet so pa tako ali tako voljene vlade clanic)
Evropski parlament tudi pred Lizbonsko pogodbo ni imel pravice predlagati evropske zakonodaje, ker je to po vseh dosedanjih pogodbah EU izključna pravica Komisije. In ko že "modruješ" o ločenosti treh stebrov ter da bi moralo biti v domeni parlamenta, da predlaga zakone - v čigavi domeni naj bi bilo potem sprejemanje zakonov? In če te še malo drugače vprašam, kdo pa misliš, da v Sloveniji predlaga veliko večino zakonov? Parlament ali vlada?
Na kratko povedano: spravil si se pisati komentar, ne da bi sploh vedel, o čem pišeš.
Saj tudi naš parlament ne more sam sebi predlagati zakonov. Lahko pa to storijo poslanci in poslanske skupine. Verjetno si se nerodno izrazil.
Primerjva EP-ja z nacionalnimi parlamenti ni na mestu, ker EU pač ni država.
To, da parlament ne more predlagati zakonov, je bistven udarec evropski demokraciji, zadala pa ga je lizbonska pogodba! Predstavljajte si, da bi slovenskemu parlamentu vzeli pravico predlaganja zakonov in bi to bila izključna pravica vlade. Ljudje bi znoreli! Naši parlamentarci ratificirali lizbonsko pogodbo, brez da bi sploh vedeli, za kaj glasujejo. Sramota! Gre za rušitev treh stebrov demokracije: zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti. V današnji Evropi ima izvršna oblast (evropska komisija) edina možnost predlagati zakone, kar bi nedvomno moralo biti v domeni zakonodajne veje oblasti (evropskega parlamenta). Dragi moji, to je rojstvo Evropskega imperija, v katerem demokracija, kot jo mi razumemo, ne bo v prvem planu. Welcome to the real world!