Z razpravo o Ukrajini in Afganistanu so ministri članic Nata sklenili dvodnevno zasedanje v Bruslju.

Čakanje na novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegova za zdaj nejasna stališča glede Rusije po oceni nemškega ministra Franka-Walterja Steimeierja pomeni tudi, da ni napredka glede uresničevanja dogovora iz Minska, ki predvideva postopke za umiritev razmer v Ukrajini, je za Radio Slovenija poročal Matjaž Trošt.

Stoltenberg je dejal, da so prejšnji mesec zaznali močno okrepitev kršitev prekinitve ognja, prav tako niso umikali težkega orožja, kot to predvideva dogovor iz Minska. Generalni sekretar zahodne vojaške zveze je še opozoril, da je možno ta čas izslediti le 13 odstotkov težke oborožitve.

Mednarodno skupnost je pozval, naj ohrani pritisk na Rusijo z ohranitvijo gospodarskih sankcij. Evropska unija naj bi se o podaljšanju sankcij odločila ta mesec. Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da je prepričan, da bodo sankcije podaljšane.

Erjavec: Treba bo nameniti več sredstev za varnost
Erjavec je poudaril, da krepitev sodelovanja EU-ja in Nata pomeni, da bo treba v prihodnje za našo varnost nameniti več sredstev. Pri potrebi po krepitvi varnosti ne gre več za akademsko vprašanje "več kruha ali več topov", želimo si več varnosti, ki žal danes stane več kot v preteklosti, je dejal.

Evropejci se vse bolj zavedamo resnosti groženj, je še dejal minister Erjavec. Kar se tiče slovenskega proračuna za varnost, nas po njegovih besedah razmere silijo, da izdatke za varnost povišamo.

Prebežniki kot grožnja
Kot grožnjo je Erjavec izpostavil tudi prihod prebežnikov. Kot je dejal, je Slovenija že namenila dodatna sredstva za policijo v času t. i. migracijske krize. In dejstvo je, da bo potrebna nabava določene opreme, da bomo lahko varni pred novimi grožnjami, vse to pa prinaša potrebo po povečevanju sredstev, je izpostavil.

To po Erjavčevih besedah velja ne glede na to, ali si to želijo vlada in ljudje. "Ljudje si bodo to želeli tisti trenutek, ko se bodo počutili ogrožene. Vemo, kaj lahko pomeni nov migracijski val ali destabilizacija na Zahodnem Balkanu," je dejal in dodal, da so za vselej minili romantični časi, ko smo govorili o svetovni varnosti in tem, kako vojn ne bo več.

Slovenija pripravljena poslati vojsko v Latvijo
Drugi dan zasedanja so se najprej sestale države, ki bodo sodelovale v okviru kanadskega bataljona v Latviji v sklopu povečanja navzočnosti zavezništva na vzhodu. To so poleg Kanade in Latvije še Španija, Italija, Poljska, Albanija in Slovenija.

Kdaj točno je pričakovati konkretne odločitve glede udeležbe, za zdaj ni znano. Erjavec ocenjuje, da bodo sprejete v prvi polovici prihodnjega leta. Slovenija naj bi prispevala do 50 ljudi v okviru enot za radiološko, kemično in biološko obrambo, ki naj bi bili nameščeni blizu Rige. O finančnem vidiku minister ni želel govoriti, saj da je to stvar obrambnega ministrstva.