Obupani javni uslužbenci ne morejo verjeti, da so ostali brez dela. Foto: EPA
Obupani javni uslužbenci ne morejo verjeti, da so ostali brez dela. Foto: EPA

Julija naj bi Grčija od evrske skupine prejela štiri milijarde evrov in od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) 1,8 milijarde evrov, oktobra pa bo sledilo še izplačilo milijarde evrov evropskega denarja. Izplačilo vsakega manjšega dela tokratne tranše posojila bo odvisno od grškega napredka pri uvajanju reform.

Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je pojasnil, da mora Grčija pospešiti reforme, če želi povrniti zaupanje v vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest. Že pred ponedeljkovim zasedanjem finančnih ministrov evrske skupine so strokovnjaki opozorili na zamude Grčije pri uvajanju reform.

"Na številnih področjih moramo videti odločnejše uvajanje ukrepov, ki so potrebni za povečanje konkurenčnosti in naložb ter za pospešitev okrevanja in ustvarjanja delovnih mest," je po zasedanju dejal Rehn.

Mednarodni posojilodajalci od Grčije zahtevajo reforme na področju zdravstva, davkov, bančnega sektorja in prenapihnjenega javnega sektorja. Pri tem opozarjajo, da Atene že zaostajajo z reformami, predvsem pri privatizaciji državnega premoženja.

Krčenje javnega sektorja je v Grčijo sprožilo veliko neodobravanje. Okoli 25.000 državnih uradnikov bo prejemalo nižje plače, preden jih bodo odpustili ali pa premestili. Pričakuje se, da se bo s tem stopnja brezposelnosti zvišala na 27 odstotkov.