Grški javni dolg znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je po prepričanju IMF-a nevzdržen. Foto: EPA
Grški javni dolg znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je po prepričanju IMF-a nevzdržen. Foto: EPA
Atene
Sprejemanje davčne in pokojninske reforme so spremljali protesti. Foto: Reuters
Evklid Cakalotos
Grški finančni minister Cakalotos je dejal, da so evropski kolegi pohvalili prizadevanja Grčije. Foto: Reuters

Pogajanja finančnih ministrov o Grčiji so se začela v torek popoldne in po 11 urah pripeljala do dogovora, da bodo Atenam le sprostili novih 10,3 milijarde evrov. Izplačani bodo v več delih; če bo Grčija izpolnila vse druge zahtevane pogoje, bo prvi obrok 7,5 milijarde evrov prejela že junija.

"Od lanskega poletja je v naših odnosih zavladala kriza zaupanja. To zaupanje je zdaj povrnjeno," je na novinarski konferenci ob koncu zasedanja evrske skupine dejal njen predsednik Jeroen Dijsselbloem.


Dogovor o lajšanju dolga

Med Grčijo in mednarodnimi posojilodajalci je bil hkrati dosežen dogovor o lajšanju grškega dolga, ki bo potekal v okviru svežnja predlaganih ukrepov. Vendar ta pogovor ni prepričal IMF-a, saj pod trenutnimi pogoji še ni pripravljen sodelovati v tretjem programu posojila Grčiji.

Do zdaj je Grčija v okviru lani sprejetega programa za reševanje njenega dolga, ki predvideva 86 milijard evrov posojil, prejela nekaj več kot 21 milijard evrov. Za novo tranšo posojila je morala sprejeti še nekatere ukrepe, med njimi tudi nepriljubljeno pokojninsko in davčno reformo. Kot je včeraj povedal grški finančni minister Evklid Cakalotos, toliko pohvalnih besed Grčija v Bruslju že dolgo ni slišala.

Dogovori z IMF-om se nadaljujejo
"Grčija je v položaju, ko gotovo potrebuje izplačilo tranše, zato smo bili pripravljeni pomagati," je dejal neimenovani predstavnik IMF-a za francosko tiskovno agencijo AFP in ob tem dodal, da potrebujejo podrobnejša zagotovila o lajšanju grškega dolga. Čeprav za zdaj IMF ni zadovoljen z dogovorom, pa neimenovani predstavnik IMF-a upa, da bi dogovor o sodelovanju denarnega sklada lahko dosegli do konca leta.

Grški javni dolg znaša okoli 180 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in je po prepričanju IMF-a nevzdržen. Če se ne bo prestrukturiral, bi se lahko dolg leta 2060 povzpel na 250 odstotkov BDP-ja.

Sprostitev nadaljnjega obroka je za Grčijo ključnega pomena, saj Atene za poplačilo zapadlih obveznosti do Evropske centralne banke in IMF-a v juliju nujno potrebujejo svežo finančno injekcijo.

Konec tedna je grški parlament sprejel nove ukrepe za zmanjšanje proračuna in povišanje davkov. Grški poslanci so potrdili tudi oblikovanje državnega privatizacijskega sklada. Med sprejemanjem ukrepov se je pred parlamentom v Atenah zbrala množica protestnikov, ki so izražali nasprotovanje novim varčevalnim ukrepom.

Grčiji bo izplačan nov obrok posojila
Grčiji bo izplačan nov obrok posojila