Vaša ocena: 
Ocena 1,9 od 14 glasov
Ocenite to novico!
Grški politiki so le dosegli dogovor o dodatnih varčevalnih ukrepih, ki jih od Aten zahtevajo mednarodni posojilodajalci in so pogoj za odobritev drugega svežnja pomoči v višini 130 milijard evrov.
"Pogovori med vlado in trojko o odprtih vprašanjih so bili uspešno končani zjutraj. Politični voditelji so se strinjali z izidom pogovorov," so sporočili iz kabineta grškega premierja Lucasa Papadimosa.
Dodatne varčevalne ukrepe je od Grčije zahtevala trojica Evropska unija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).
Voditelji treh grških političnih strank bi morali skupaj s Papadimosom dogovor o varčevalnih ukrepih doseči že v ponedeljek, ko se je iztekel rok, ki ga je postavila trojka, vendar so se zahtevni pogovori nato zavlekli do četrtka.
Varčevalni ukrepi predvidevajo drastično krčenje sredstev v javnem sektorju in se med drugim nanašajo na zmanjšanje minimalne plače in pokojnin. Grčija je ob tem že privolila v zahtevo, da odpusti 15.000 zaposlenih v javnem sektorju.
Na zahteve trojke so se grški sindikati odzvali z ogorčenjem in napovedali nove stavke.
Predlagani načrt varčevalnih ukrepov so morale potrditi tri koalicijske stranke - socialisti, konservativci in nacionalistična stranka, na koncu pa bodo morali z njim soglašati še poslanci v parlamentu.
Kljub dogovoru v Atenah finančni ministri držav z evrom še ne bodo dosegli dokončega dogovora o programu pomoči Grčiji. "Dokončne odločitve nocoj ne bo in to ni katastrofa," je dejal prvi mož evrske skupine Jean-Claude Juncker in pojasnil, da je treba razjasniti še veliko elementov drugega programa pomoči obubožani državi.
Atene bodo morale še prepričevati
Grčija bo še morala prepričati partnerje v območju evra, da bo izvedla potrebne gospodarske reforme in varčevalne ukrepe, da bo lahko dobila drugi sveženj pomoči, je danes ob prihodu na zasedanje evrske skupine dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn.
"Grška vlada in parlament morata sedaj evropske partnerje prepričati z močnimi zavezami in konkretnimi dejanji glede zagotavljanja fiskalne konsolidacije in strukturnih reform," je dejal Rehn.
Komisija se je s tem pridružila oceni Nemčije, da to, kar je storjeno doslej, ni dovolj za drugi program pomoči.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je namreč menil, da dosedanji dogovor grških političnih strank o novih varčevalnih ukrepih ni dovolj za zeleno luč za drugi program pomoči Grčiji. "Kot razumem, dogovor še ni na točki, ko ga je mogoče dokončno potrditi," je dejal ob prihodu na evrsko skupino.
Pogoji, ki jih je treba izpolniti, so po njegovih besedah zmanjšanje javnega dolga pod 120 odstotkov BDP-ja do leta 2020, omejitev javnih posojil državi na 130 milijard evrov in potrditev grškega parlamenta. "Te splošne zahteve še niso izpolnjene," je dejal.
Že od maja leta 2010 Grčijo nad gladino drži 110 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in IMF-a, a ker se je kmalu izkazalo, da bo omenjeni znesek premalo, so se evropski voditelji lani oktobra načelno dogovorili o novem, 130 milijard evrov vrednem svežnju pomoči.
ECB bi lahko pomagal Grčiji
Predsednik ECB-ja Mario Draghi ni izključil sodelovanja osrednje denarne ustanove območja evra pri dolžniški razbremenitvi Grčije. Kot je dejal, bi bila izguba na grške državne obveznice v lasti ECB-ja nedovoljeno financiranje države, odpoved delu dobička pa ne.
Draghi sicer ni želel izrecno odgovoriti na vprašanje novinarjev glede tega, kaj bo ECB storil za dolžniško razbremenitev te prezadolžene članice območja evra. Zagotovil je, da ECB nima nobenega namena zaobiti pogodbe EU-ja in statuta banke, ki mu izrecno prepovedujeta financiranje držav.
V zadnjih dneh so se pojavile informacije, da se namerava ECB v korist Grčije odreči dobičku ali delu dobička na grške obveznice, ki jih ima v lasti in jih je pridobil bodisi kot zavarovanje bodisi skozi odkupe na sekundarnem trgu. Do teh obveznic je ECB prišel po močno znižani ceni glede na nominalno vrednost.
Te obveznice, bilo naj bi jih za 45 milijard evrov, naj bi po navedbah nekaterih medijev zamenjala za obveznice začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Ni še jasno, ali bo zamenjava izpeljana po ceni, po kateri je ECB prišel do obveznic, in se bo tako odpovedal vsemu dobičku od tega ali si bo vzel nekaj dobička.
Moč Ljudem!
Evolucija pozna takše primere npr. Kukavice, ki znesejo jajce v tuje gnezdo. Pomeče ven domače, Taščica pridna jo pa futra, dokler ne pride k sebi. Tudi med nacijami je podobno, sploh Balkanci so mojstri v tem.
Nikolaj
prosimo pomagajte po najboljših močeh
darovi se štejejo kot bonus pri dohodnini
najprej jankovič in janša , tretji del pa namenjen grčiji. poglejte si
za začetek naj začnejo davke plačevat