Evropska unija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.3 od 78 glasov Ocenite to novico!
Grčija
Grki se še vedno pogosto odpravijo na proteste pred parlament, a o njihovih stiskah in boju svetovni mediji pišejo le še redko. Foto: Reuters
Boštjan Udovič
Boštjan Udovič je med drugim strokovnjak za diplomatske študije in mednarodno politično ekonomijo. Foto: BoBo
Grčija
Grčija je v prvem programu pomoči dobila 110 milijard evrov pomoči, leta 2012 še 130 milijard, leta 2015 pa so se dogovorili še za tretji program pomoči, v sklopu katerega bo do avgusta leta 2018 dobila do 86 milijard evrov. Foto: Reuters
       Evropska unija tudi zaradi pritiska nemških in svetovnih bank Grčiji ne želi odpisati dolga, po drugi strani pa je edina stvar, ki jo Grčija zares pričakuje, ta, da ji bodo prej ko slej dolg odpisali. Gre za zgodbo, v kateri želijo drug drugega pretentati.       
Aleksis Cipras
Grški premier Cipras se vede kot politik, moral pa bi se kot državnik, je prepričan Udovič. Foto: Reuters
       Nemčija zelo dobro ve, da bodo v trenutku, ko bo odpisala dolg Grčiji, isto prosile Italija, Francija, Španija.       
Grčija
Težke usode grških družin zanimajo le še redke. Foto: Reuters
Evropska unija
Finančni ministri članic območja evra so v četrtek v Luksemburgu dosegli dogovor o naslednjem finančnem obroku za Grčijo v vrednosti 8,5 milijarde evrov. Obrok bo razdeljen na več tranš. Prvih 7,7 milijarde evrov bo izplačanih na začetku julija, preostalih 0,8 milijarde evrov pa pod določenimi pogoji po poletju. Foto: Reuters
       Če ne bo EU prevzel ukrepov prestrukturiranja dolga, prestrukturiranja gospodarstva, če ne bo pomagal Grčiji - pri tem gre za t. i. solidarnost, ki ni le finančna -, bomo kmalu govorili še o četrtem in petem programu pomoči.       
Grčija
Skoraj deset let po izbruhu krize ne le Grčija, ampak na splošno države EU-ja niso naredile tako rekoč nobenih strukturnih reform, opozarja Udovič. Foto: Reuters
       Zanimivo je, da je aktualni premier Alexis Cipras začel voditi popolnoma enako politiko kot njegovi predhodniki, pa mu državljani tega niso niti malo zamerili. Varčevanje za Ciprasa namreč ni težava, čeprav je obljubljal popolnoma drugačno politiko.       
Atene
Način reševanja Grčije je bil zavožen že na začetku, je prepričan Udovič. Foto: Reuters
       Racionalno vedenje Evropske unije bi bilo, da bi druge države prevzele delež dolga Slovenije, je pa vsem jasno, da se to ne bo zgodilo, in Slovenija bo ostala tako visoko izpostavljena, kot je danes.       
       Če ste brali Shakespeara, zelo dobro veste, kako bodo potekala pogajanja o brexitu - po konceptu "mnogo hrupa za nič".       
Jean-Claude Juncker in Angela Merkel
Kako naprej, nihče natančno ne ve. Foto: Reuters
       Avstrija ni v dobri kondiciji, ima težave, kar povzroča in zaostruje politično krizo. Italija je gotovo ta, pred katero se vsi tresejo, zato je tudi dobila dovoljenje za dokapitalizacijo svojih bank, ki ga Slovenci nismo dobili.       
VIDEO
Nov sveženj finančne pomo...
VIDEO
Juncker predstavil 5 scen...

Dodaj v

"Grška logika je takšna: zakaj bi kaj delali, saj nam bodo dali denar"

Trenutno je v najslabši finančni kondiciji med državami EU-ja Italija
18. junij 2017 ob 06:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Zmagovalke grške dolžniške krize so nemške in svetovne banke, ki so dobile oziroma dobivajo poplačana posojila. Zato so tudi pritiski, da se dolg Grčiji ne odpiše, tako močni," meni Boštjan Udovič.

Udovič, profesor s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v pogovoru za MMC osvetlil stanje, v katerem se je sedem let od začetka gospodarske krize znašla Grčija, ki ji nikakor ne uspe izpluti iz rdečih številk, čeprav so ji Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad od leta 2010 namenili že skupno več kot 300 milijard evrov. Na Grčiji se še vedno lomijo kopja posameznih držav članic Evropske unije in mednarodnih institucij, ki vsaka sledi svojim interesom in ciljem.

Grki medtem životarijo, najbolj na udaru so še vedno upokojenci. A državo, pravi Udovič, najtežje delo šele čaka, če se želi znova postaviti na lastne noge, saj vse od prvega svežnja pomoči izvaja le "kozmetične" reforme, ni pa še zagrizla v tiste najpotrebnejše, strukturne.

Evropska unija je z dolgotrajnimi pogajanji leta 2015 Atene pritisnila ob zid, da so v zameno za reforme dobile nov, že tretji program pomoči, in tako preprečila grški izstop iz evroobmočja, t. i. grexit. A sedem let od začetka krize in milijarde in milijarde zapravljenih evrov pozneje je še vedno nejasen odgovor na vprašanje - ali je bilo vse skupaj vredno?

V četrtek so finančni ministri dosegli dogovor, da bo Grčija julija dobila nov finančni obrok - 8,5 milijarde evrov, da bo lahko poplačala okoli sedem milijard dolga Evropski centralni banki (ECB). Torej bo dobila posojilo za poplačilo posojila, če rečemo poenostavljeno. Bo šlo kaj tega denarja tudi v Atene za reforme, plače, investicije?
Odvisno, kako pogledamo. Denar bo šel gotovo za poplačilo dolga. Po drugi strani pa, če so dobili posojilo za poplačilo dolga, bo denar, ki ga bodo pridelali doma, ostal v Atenah. Tako da lahko rečemo, da bo del denarja ostal tudi v Atenah.

Grčija je od začetka krize leta 2010 dobila že več 300 milijard evrov pomoči. Kam je šla vsa ta nepredstavljiva vsota denarja, je znana struktura porabe?
Grčija to poroča vsem državam upnicam in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Natančno teh odstotkov nisem pogledal, a večji del je šel za poplačilo zunanjega dolga, mislim, da je bila okoli tretjina namenjena za notranje potrebe Grčije. Težava je, da je minilo sedem let od prvega programa pomoči, in od takrat se v Grčiji ni zgodilo nič posebnega. Nobenih sprememb na bolje ni videti, zato se bojim, da tudi ta novi osemmilijardni sveženj ne bo veliko pripomogel k vsemu skupaj.

Pa poglejmo stanje v Grčiji po podatkih BBC-ja. Skoraj polovica mlajših od 25 let je brezposelna, brezposelnost v državi je 22,5-odstotna. Minimalna mesečna plača na začetku krize je bila 863 evrov, danes je 684 evrov. Upokojenci so bili sploh prizadeti, danes skoraj polovica grških upokojencev živi z manj kot 660 evri na mesec. Za zdravje je v obdobju 2010-2015 vlada namenila skoraj polovico denarja manj, za izobraževanje petino manj. Glede na te številke bi težko rekli, da je bila pot reševanja Grčije pravilna.
Številkam ne zaupam, saj je vedno treba pogledati globlje. 23-odstotna brezposelnost v državah svetovnega juga lahko ne pomeni toliko, lahko pomeni manj ali več. Te številke po navadi ne odražajo dejanskega stanja na terenu, zato bi bil sam previden. Kar zadeva pot - ta ni bila prava, to je bilo jasno vsem že na začetku. Ampak ni bilo prav niti, da so Grčijo sploh spustili v evroobmočje. Grčija je prikrojila podatke, nikoli pa se ni za to pokesala. Gradili so zgodbo na lažnih podatkih in danes česa drugega ne morete pričakovati. Zato tudi ne vem, koliko gre zaupati tem podatkom, ki ste jih navedli. Je pa tudi politika Evropske unije takšna, da vodi finančno oziroma monetarno politiko, za katero ni natančno jasno, kakšen konec hoče imeti.

Po sedmih letih in mnogo, mnogo zapravljenih milijardah - je kateri izmed akterjev zmagovalec grške krize, če že Grčija ni?
Nemške banke in svetovne banke zagotovo. One so dobile oziroma dobivajo večinoma poplačane kredite, zato so tudi pritiski tako močni, da se dolg Grčiji ne odpiše. Tukaj je težava dvojna - Evropska unija tudi zaradi pritiska nemških in svetovnih bank Grčiji ne želi odpisati dolga, po drugi strani pa je edina stvar, ki jo Grčija zares pričakuje, ta, da ji bodo prej ko slej dolg odpisali. Gre za zgodbo, v kateri želijo drug drugega pretentati, tipična balkanska metoda "nadmudrivanja" in posledice so vidne - res se nič ne zgodi. Kajti Grčija se reform ni lotila zares, ampak se jih je lotila tako, da pokaže, da nekaj dela, v smislu ker nekaj delamo, nam bodo odpisali dolgove. Evropska unija pa dejansko pričakuje, da bo Grčija izpolnila vse, kar od nje zahteva, čeprav vsi realno vedo, da se to ne bo zgodilo.

Ves čas se govori o lajšanju oziroma prestrukturiranju dolga, ne omenja se odpisa dolgov, čeprav vsi vpleteni verjetno vedo, da bo treba določen del dolga Grčiji odpisati, da bo lahko izplavala in postala finančno stabilna. Zakaj tega nihče ne omenja na glas?
Če bi Evropska unija in Mednarodni denarni sklad presekala grško krizo že davno nazaj in bi ji odpisala del dolga, mislim, da bi se zadeve v Grčiji začele pospešeno in hitreje odvijati v pravo smer. Dlje ko bodo govorili o lajšanju dolga, dlje ko bodo skušali pritiskati na Grčijo, dlje bomo v nekem dejanskem stanju in težje se bomo iz njega izvlekli.

Znotraj evroskupine velja za najvplivnejši člen nemški zunanji minister Wolfgang Schäuble, ki je zelo zadržan glede lajšanja dolga Grčiji, saj svari, da v tem primeru Atene morda ne bi izvedle vseh obljubljenih reform. Ampak ali ne gre pri tem bolj za notranjepolitično vprašanje, saj bodo v Nemčiji septembra volitve in volivci zagotovo ne bi nagradili politike, ki rešuje druge države zaradi njihove lastne neodgovornosti - vsaj takšno je večinsko mnenje v Nemčiji?
Ne, ne, sploh ne. Zadeva gre še dlje - Nemčija zelo dobro ve, da bodo v trenutku, ko bo odpisala dolg Grčiji, isto prosile Italija, Francija, Španija. Odpisati dolg Grčiji ni nikakršna težava, težava je, ko bodo isto vprašanje postavile Italija in še drugo visoko zadolžene evropske države. Zato Nemčija ne privoli v odpis, saj bi to pomenilo popoln kolaps evrskega območja.

IMF je februarja posvaril, da bo dolžniško breme brez neke oblike lajšanja za Grčijo postalo nevzdržno oziroma bo eksplodiralo. Delite njihovo mnenje?
IMF je že trikrat obrnil svojo ploščo. Najprej je želel strašno priviti Grčijo, nato je ugotovil, da to ni prava politika, in je začel sproščanje, keynesiansko politiko. A ugotovil je, da tudi to ni prava politika, in zdaj išče neko vmesno pot. Sam menim, da bi bilo treba Grčiji dejansko odpisati del dolga - ne celotnega, del - in uvesti izredno upravo, ki bi postavila nove temelje, na katerih bi se Grčija spet zagnala. Če obstaja država, ki stagnira, ni to slabo le za državo, ampak tudi za njene ljudi. Mi danes preveč govorimo o zadolženosti države in premalo o tem, kaj se dogaja z ljudmi. V Grčiji so danes cene sicer nižje, kot so bile pred sedmimi leti, ampak še vedno gre za cene, ki jih grško gospodarstvo nikakor ne zmore vzdrževati, saj niso realne.

Bi bilo morda glede na vse povedano pred dvema letoma bolje pustiti, da država zapusti evrsko območje in znova prevzame drahmo, čeprav ne moremo vedeti, kaj bi se v tem primeru dogajalo z državo? Grexit se glede na grški obup znova vse glasneje omenja, se vam zdi še oziroma spet realna možnost?
Veliko bo odvisno, kaj se bo dogajalo z brexitom. Grexit je še eden izmed trzljajev, ki lahko zatrese Evropsko unijo. Takrat ko se je govorilo o grexitu, je bila to edina možnost izhoda iz Evropske unije. Vmes smo doživeli brexit. Mislim, da v prihodnjih letih ni pričakovati kakšnih velikih pretresov. Grčiji, govorim o državi, ne o ljudeh, vsekakor ugaja trenutno stanje, za Evropsko unijo pa ne vem, ali si poleg brexita upa narediti še en eksperiment.

Kako vi vidite Grčijo čez tri leta, ko se bo iztekel tretji program pomoči? Bo potrebovala še četrti program?
Absolutno. A ne bo potrebovala le četrtega programa, ampak tudi še petega, če vprašate mene. Vse, kar Evropska unija zdaj počne, so le gasilni ukrepi. Če ne bo EU prevzel ukrepov prestrukturiranja dolga, prestrukturiranja gospodarstva, če ne bo pomagal Grčiji - pri tem gre za t. i. solidarnost, ki ni le finančna -, bomo kmalu govorili še o četrtem in petem programu pomoči.

Konkretno kateri ukrepi bi delovali v Grčiji?
Vse politike, ki jih trenutno vodi aktualna grška vlada, ne spreminjajo ničesar konkretnega, ničesar strukturnega. Grčija potrebuje temeljite, resne reforme, ki jih, mimogrede, potrebuje tudi marsikatera druga članica evrskega območja, na primer Slovenija - upravno, zdravstveno, socialno in številne druge reforme, ki dejansko posežejo v strukturo izdatkov. Ne pa to, kar že tri leta dela grška vlada pod vodstvom skrajne levice, kar je fascinantno - da dejansko ruši oziroma klesti socialno državo. Lahko bi rekli, da imamo kos lesa, ki ga občasno država malo pobrusi. Prej ko slej na tak način ne bo več česa brusiti. To je ključna težava celotne zadeve. V Grčiji ni strukturnih reform, imamo pa že sedem let pritiske in posebne ukrepe, stalno izredno stanje. Ljudem se jemlje in jemlje, pri čemer se stvari ne postavljajo na nove noge. Grčija bi morala nujno izvesti upravno in socialno reformo, za kateri bi po mojem mnenju potrebovali veliko koalicijo narodne enotnosti. A te vsekakor ne bo, ker je grška družba razdeljena. Je pa zanimivo, da je aktualni premier Alexis Cipras začel voditi popolnoma enako politiko kot njegovi predhodniki, pa mu državljani tega niso niti malo zamerili. Varčevanje za Ciprasa namreč ni težava, čeprav je obljubljal popolnoma drugačno politiko.

Ker očitno tudi Ciprasu obstoječe stanje ustreza.
Tako je, ker zdaj razmišlja kot politik. Ko je šel v politično bitko, je razmišljal drugače, zdaj pa razmišlja kot politik in ga torej skrbi politično preživetje. Zato je treba ločiti med politikom in državnikom. Državnik misli na prihodnje rodove, politik pa le do naslednjih volitev. Državniki so sposobni kljub izgubi volitev narediti določene reforme, tak je bil na primer Gerhard Schröder v Nemčiji. Politiki pač tega niso sposobni.

Grčija je bila med letoma 2010 in 2015 dnevno med najpomembnejšimi novicami dneva, potem ko je vlada premierja Ciprasa sklenila nov dogovor s trojko, pa se je o njej nehalo govoriti. V zunanji politiki so v ospredju teroristični napadi, Sirija, dejanja ameriškega predsednika Trumpa, brexit. Zakaj, menite, je zanimanje za težave Grkov tako upadlo, če pa se še vedno spopadajo s hudimi težavami? Človek bi skoraj pomislil, da so vse njihove težave rešene ...
Tu gre za medijsko poročanje, ki je vedno aktualizirano na zadnjih 24 ali 48 ur. Če se ničesar dramatičnega ne dogaja in dokler kakšna stvar ne prizadene nas, nas ne zanima. To ni nič posebnega. Čez dva meseca niti o brexitu ne bomo več govorili, kmalu ne bomo več govorili niti o Donaldu Trumpu, vprašanje pa je, o čem bomo govorili.


Kje je Slovenija v zgodbi o reševanju grške krize, saj je naša država med bolj izpostavljenimi članicami? Zakaj je namenila, odstotkovno gledano, glede na naš BDP več sredstev za pomoč Grčiji kot druge države?
Slovenija se je res nadpovprečno izpostavila. To je bilo v času vlade Boruta Pahorja, ko je bil finančni minister France Križanič. Takrat je Slovenija igrala izrazito solidarnostno vlogo, če vprašate mene, preveč solidarnostno. Verjetno so politiki takrat mislili, da bo grška kriza prej ko slej rešena in bomo dobili denar. Izpostavljeni smo izredno močno v primerjavi z drugimi evropskimi državami in prav bi bilo, da se naša izpostavljenost zniža. To bi bilo racionalno vedenje Evropske unije, da bi druge države prevzele delež dolga Slovenije, je pa vsem jasno, da se to ne bo zgodilo in Slovenija bo ostala tako visoko izpostavljena, kot je danes.

Glede na to, da je od kriz na Irskem, Portugalskem, v Grčiji in Španiji minilo že nekaj časa, lahko ocenite, kako se je Evropska unija odzvala na te krize? Je EU zdaj močnejši, previdnejši, trdnejši, se je kaj naučil iz vseh teh lekcij?
Po eni strani da - Evropska unija je postala institucionalno močnejša, uvedeni so bili nekateri varnostni mehanizmi. Po drugi strani pa ne - zavedajmo se, da se realno v Evropski uniji ni zgodilo popolnoma nič. Skoraj deset let po izbruhu krize države EU-ja niso naredile tako rekoč nobenih strukturnih reform, in to je ena glavnih težav, zakaj se je zgodil brexit in zakaj je Jean-Claude Juncker izdal pet scenarijev - ker Evropska unija ne ve, kako naprej. Poljska ima popolnoma drugačno videnje od Slovenije, Francije, Velike Britanije. Ne vemo, kako naprej, ne vemo, kaj je tisto, kar nas povezuje. Zmanjkalo nam je rdeče niti. Če nimamo harmonizacije, ne moremo imeti monetarne in fiskalne harmonizacije. Tega pa še dolgo ne bomo imeli zaradi različnih davčnih sistemov, tako da se mi zdi, da bo moral EU temeljito zarezati v nekatere zadeve. A če v času nestabilnosti, kot je zdaj čas brexita, napenjaš lok, lahko lok poči. Zato si zdaj nihče ne upa predstavljati kakšnih pametnih predlogov.

Omenjate brexit. V ponedeljek se bodo začela pogajanja med Evropsko unijo in Veliko Britanijo o njenem izstopu iz EU-ja. Kako menite, da bo potekala dinamika pogajanj, bo London vztrajal pri trdi, nepopustljivi drži?
Če ste brali Shakespeara, zelo dobro veste, kako bodo pogajanja potekala - po konceptu "mnogo hrupa za nič". Velika Britanija bo ostala, ker mora ostajati, pri svojem trdem stališču, saj bi bilo v nasprotnem primeru vse, kar smo v zadnjem letu poslušali, nesmiselno. Evropska unija bo verjetno vztrajala pri svojem trdem stališču. Posledično se do marca leta 2019 ne bodo dogovorili ničesar in Velika Britanija bo prenehala biti članica Evropske unije, izpogajali pa se ne bomo ničesar. Vsi bomo na slabšem. Vmes bo po mojem mnenju Velika Britanija doživela veliko politično krizo. Kaj bo ta kriza prinesla, bomo še videli, a vsekakor nič dobrega ne za Veliko Britanijo ne za EU. V dveh letih pogajanj se lahko po mojem mnenju doseže dogovor, ko sta strani dogovorjeni 75 odstotkov stvari in samo pilita podrobnosti. Tu niso dogovorjeni o osnovnih postulatih in pogledih. Velika Britanija pravi, da je EU njej dolžen denar, EU pravi obratno. Velika Britanija hoče vse koristi prostega pretoka, EU pravi, da to pomeni tudi prost pretok ljudi, s čimer se Britanci ne strinjajo. In tako naprej.

Torej bodo šle stvari svojo pot in se jih po znova reševalo po sistemu gašenja.
Ne vem, kako bo. Lahko se zgodi, da bodo v Veliki Britaniji spet kmalu volitve, in če zmaga drugačna koalicija, lahko čisto obrne volan. Lahko bo rekla, da bodo izvedli polbrexit, ampak takrat bo že prepozno. Problem 50. člena Lizbonske pogodbe je, da ko ga nekdo sproži, se ne more več umakniti. Razen če - in to je edina klavzula - bi vse države članice soglasno odločile, pa veste, da se to ne bo zgodilo, da ta pogajanja trajajo ad aeternum - večno oziroma dokler se ne izpogajamo. To pomeni, da je Velika Britanija v odhajanju, kdaj bo pa zares odšla, pa nihče ne ve.

Je treba biti pozoren še na kakšno državo znotraj Evropske unije, ki podobno kot Grčija prireja svoje finance in zapravlja prek svojih zmožnosti ter bi kmalu lahko zašla v finančne težave?
Hočete reči, če preskočimo Slovenijo? Šalo na stran. Avstrija tudi ni v dobri finančni kondiciji. Ne pravim, da je v podobnem položaju kot Grčija, ni pa v dobri kondiciji, ima težave, kar povzroča in zaostruje politično krizo. Italija je gotovo ta, pred katero se vsi tresejo, zato je tudi dobila dovoljenje za dokapitalizacijo svojih bank, ki ga Slovenci nismo dobili. Banka Monte dei Paschi je dobila dovoljenje Evropske komisije za dokapitalizacijo zato, da se Italija reši. Obstaja namreč nevarnost, da če se zruši Italija, se zruši celoten evropski sistem. Mislim, da je Italija trenutno edina v takšnem stanju. Ne vem, kaj se bo dogajalo v Franciji pod novim predsednikom, a tudi Francija bi lahko postala težava, če ne bodo rešili nekega dejanskega stanja.

Torej se Evropski uniji ne obeta nič dobrega.
Mislim, da tudi nič slabega ne. Ne bi pretiraval, marsikdaj se kakšna zadeva po nepotrebnem potencira. Če bi bilo kje res hudo, bi države že same poskrbele zase. Ampak ker vse računajo, da jih bo rešil nekdo od zunaj, je vse drugače. Sveto sem prepričan, da je Grčija sposobna rešiti sama sebe, da izpluje, a to bi pomenilo drastičen padec standarda za nekaj let, dokler si ne bi opomogla. Grčija ima logiko: zakaj bi mi kaj delali, saj nam bodo dali denar. To je tako, kot se včasih malo delamo norca iz srbske logike, kako Srbija izsiljuje na političnem področju, v slogu: če nam tega ne daste, se bomo pa destabilizirali in sprožili še kakšno vojno. Različni pragmatizmi v politiki niso nič novega. A če pade Grčija, ni težava, če pade Italija, pa imamo vsi veliko težavo.

Anja P. Jerič
Prijavi napako
Komentarji
AlFe
# 18.06.2017 ob 07:07
Gradili so zgodbo na lažnih podatkih in danes česa drugega ne morete pričakovati.

Imeli so in verjetno še vedno imajo sistem, kjer lažnivec ni kaznovan za svoje laži. Podobno kot v Sloveniji.
miro303
# 18.06.2017 ob 07:59
"Upokojenci so bili sploh prizadeti, danes skoraj polovica grških upokojencev živi z manj kot 660 evri na mesec"
.......................................
V Sloveniji pa polovica upokojencev prejema varstveni dodatek, tako da imajo potem skupaj 460 evrov mesečne pokojnine. Človek bi se temu paradoksu smejal, če se ne bi jezil nad tem dejstvom.
Kar se pa tiče politike v EU-ju glede dolžniške krize, pa imajo Nemci (njihove banke) vse niti v svojih rokah. Ravno zaradi take politike se bodo tla EU-ja v prihodnosti močno zamajala.
Dux Ursus
# 18.06.2017 ob 07:48
Odličen sogovornik. Bravo! Tako iskrenih in direktnih odgovorov na MMC že dolgo dolgo nisem bral.
seven7
# 18.06.2017 ob 07:22
Največji boseri smo pa mi oz pardon naš Pahor, ki je naivno ponudil velik odstotek bdp ja za pomoč in mislil da bo ldaj ta denar vrnjen.

Neumno. Me tem pa so naše banke reševali tujci in nas sedaj silijonv prodajo. Italijani pa lahko z državnim denarjem pomagajo bankam. Res narobe svet ta EU.
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:18
artoum

" kdo je lagal ? grki ? ne"

Lepo da jih branis, a lih grki so lagali o svojem financnem stanju. A ves da je to v zgodovini ze njihov 7 bankrot? Prvi je bil v anticni grciji, kjer so odpisal dolg vsem prebivalcem? A ves da je pri njih kultura neplacevanja davkov zelo mocna itd... Kriviti EU zaradi lastne napake in pokvarjenih politikov je pac zgresena stvar.
artoum
# 18.06.2017 ob 07:27
ravno včeraj sem se spraševal ... koliko milijonarjev je na svetu? še več , koliko milijarderjev je na svetu? hm. potem sem se pa vprašal , koliko je ljudi na svetu? če bi se to porazdelilo , ne bi bilo nobenega reveža?
ampak na žalost ne gre. folk nebi nič delal in množili bi se ko zajci. zato se svet raje drži v "socialnem Darwiniznu" , kakor pravi Ramus.
kakorkoli , tile dolgovi so navaden blef. verjetno je edina država na svetu brez dolgov Norveška, zaradi nafte. Libijo in Irak so pa skenslal , ker se niso hoteli podredit in so se hoteli umaknit od dolarja.
pravih vladarjev sveta ne zanima denar. zanima jih moč in oblast.

se je kdo kdaj vprašal, zakaj po zahodnem svetu vedno obstaja okoli 10% brezposelnost? ja, to je bazen s katerim ti grozijo , da boš takoj ob službo , če ne boš priden.
ane. po drugi strani se pa takoj najde denar za uvoženo delovno silo in njihovo socialo. vse za 10% bazen.

res živimo v Orwellovi Živalski farmi.

največji keč je pa v izobrazbi. izšola se nas ravno toliko , da se lahko služi. pravega znanja o tem kako svet teče, pa ni.

ps
pa mediji nam še vedno nabijate, da so 11/9 zakuhal Talibani. telebani !
božo1
# 18.06.2017 ob 07:00
Dr. Boštjan Udovič: "Zmagovalke grške dolžniške krize so nemške in svetovne banke, ki so dobile oziroma dobivajo poplačane kredite.
Tudi jaz tako, že dolgo........ Kdo bi si mislil?
Ori
# 18.06.2017 ob 06:34
Zakaj bi delali? Krize je konec. Siriza je rešila Grčijo z gradnjo prve džamije v Atenah po izgonu Osmanov.
veza
# 18.06.2017 ob 08:24
Katalena
# 18.06.2017 ob 07:57

Brez politikov bi bilo zivljene dost lepse,saj politiki kradejo denar vsem nam....za ubit so...lp

moraš gledat od primera do primera, tudi bankirji kradejo, pa niso politiki, pa dohtarji tudi niso vsi pošteni, profesorji tudi ne, poslovneži še manj, tako da...
Še svečeniki so mnogi sporni, kolikšno finančno luknjo smo jim pokrili, mislm...
bre53
# 18.06.2017 ob 07:53
daj napiste koliko je slovenija dolzna ki kredita nemore nikol odplacat sam vecji bo pol pa e delajte norca iz drugih
Lord Vader9
# 18.06.2017 ob 07:42
Edina stvar, ki drži evroobmočje pokonci je centralno-plansko tiskanje denarja ECB in negativna obrestna mera. Ko bo balon počil po pa kriv prosti trg in kapitalizem!
Anves
# 18.06.2017 ob 08:50
Slovenija se je res nadpovprečno izpostavila. To je bilo v času vlade Boruta Pahorja, ko je bil finančni minister France Križanič. Takrat je Slovenija igrala izrazito solidarnostno vlogo, če vprašate mene, preveč solidarnostno. Verjetno so politiki takrat mislili, da bo grška kriza prej ko slej rešena in bomo dobili denar.

Tudi to finančno darilo Grčiji bomo plačali SLO davkoplačevalci....tako kot že plačujemo za vse škodljive odločitve nesposobnih SLO politikantov.
politik kritik
# 18.06.2017 ob 07:23
Grčija se je reševala tako kot se je, zato ker takrat ni bilo drugačnih mehanizmov in skladov itd. kot so se oblikovali kasneje za postale države kot so Portugalska, Irska.... Enostavno ni bilo nobenega načrta kako postopat v takih primerih. Zanimivo da tega profesor ne ve.

Druga zadeva, zakaj se je Grčiji dalo denar, sedaj pa se ji ga noče odpisati. Tu se skrivata dve sporočili. 1. članice EU vas ne bomo pustile na cedilu. 2. vseeno se je kaznovalo javno, da se vidi kaj se zgodi če ga biksaš. Isto se bo dogajalo z Britanijo. EU jih bo kaznovala, da bodo bili vzorčni primer za druge članice kaj se zgodi če izstopiš. Če EU nebo kaznovala ji grozi takojšen razpad.

Mimogrede je v Britaniji trenutno po zadnjih javnomnenjskih raziskavah prvič več ljudi označilo Brexit za napako, kot pa za pravilno odločitev. Odvija se točno tako kot sem predvidel.
Prismuknjen
# 18.06.2017 ob 08:11
Preddn komentirate, preberite članek.
veza
# 18.06.2017 ob 08:13
Italija je gotovo ta, pred katero se vsi tresejo, zato je tudi dobila dovoljenje za dokapitalizacijo svojih bank, ki ga Slovenci nismo dobili.

kaj pa sanja ta ob belem dnevu, Italijanske banke so dokapitalizirali šejki, naše smo sami, pardon, s posojilom ERB, še leta in leta bomo vračali, je pa treba dodati, da je naša bančna luknja posledica naše sistemske luknje, smo si jo sami naredili, nekaj so dodali še tajkuni in zvonovi!
blahtoy
# 18.06.2017 ob 08:06
je naslov takšen, da nabirate klike in butaste komentarje? Od kje ideja, da se samo Grkom ne da delat - predvsem pa bi moralo pisati: Nemcem se ne da delat in vlečejo obresti iz finančno propadle lupine države, kamor so tresli denar in ga dobivajo nazaj skozi uredbe EU, IMFa, EBCja in WB - direktno iz žepov vseh evrpskih davkoplačevalcev... Nemški kreditorji, predvsem Deutche Bank, ki je v vsej zadevi najbolj izpostavljena, so jasno vedeli v kaj se spuščajo in predvsem jim je bilo jasno, da bodo oblikovali sistem, kjer bo njihova izpostavljenost manj tvegana... jasno na račun Grkinj in Grkov ter vseh ostalih prebivalcev EU... še boljši naslov članka bi bil: Nemški okupator še naprej ponižuje grško prebivalstvo!
k.u.j.o.
# 18.06.2017 ob 07:48
Najbolj me jezi ko se piše o pomoči Grčiji, to ni pomoč, to je veliko izkoriščanje....

Povprečen Grk ni nič kriv za krizo, katera je bila načrtovano ustvarjena v svetu...

Zakaj izkoriščenje?

Imamo dolg, ki je nastal v večji meri kriminalnih in pohlepniških razlogov elit (dela politike)...

In da odplačam ta dolg, mi banke posojajo nova posojila po 5-6-7 % obrestnih merah !! A je to pomoč za vas ? To je en velik bisnis...

Najbolj me pa jezi, da ECB tiska denar, ga posoja privatnim bankam po 0,25 % obrestih, države si pa sposojajo denar na trgu, Grki tudi prek 6% obrestih .... To je absurd !!!

Iz 300 miljard EUR so samo letne obresti 18 miljard, v 7 letih reci in piši 125 miljard obresti itd...

Ma kdo je tukaj nor ????
sosman
# 18.06.2017 ob 10:40
Zakaj nemške banke ne bi dajale slabih kreditov? Saj jih bodo ostale države Nemčiji vrnile. Lep biznis angelce. Kdo tu še ni sprevidel teh poslov?

Nam pa govorijo, da smo dali tiste milijone za Grčijo...
ThePianoGuy
# 18.06.2017 ob 09:26
Nemška logika: Tiskaj evre iz nič in jih velikodušno posojaj Grku. Ko jih ta ne more vrniti, mu poberi, kar lahko.
STANE
# 18.06.2017 ob 09:15
Kolikor jaz vem Slovenija ni Francija... in za polom ni kriv Pahor... ampak kompletna celotna levičarska vlada
vojnaslo
Kdo pa sestavlja vlado ? Če ne znaš ali ne moreš,pač nisi za predsednika vlade.Tako je pač vsepovsod na svetu v demokraciji.Vsekakor pa potem po takem fiasku ne moreš biti predsednik države,ampak moraš izginit iz politike.Pa če gre za leve ali desne.
slovenkaaaa
# 18.06.2017 ob 08:42
Rusi bi zahtevali kakšen otok,

koliko dolga pa misliš, da bi en otok pokril? Res zelo malo... Te številke, ki jih imamo sedaj, dosegajo najbrž že vse grške otoke...
kislec
# 18.06.2017 ob 08:34
" Ampak ni bilo prav niti, da so Grčijo sploh spustili v evroobmočje. Grčija je prikrojila podatke, nikoli pa se ni za to pokesala"

Povsem enako je storila Italija ... in :
" Trenutno je v najslabši finančni kondiciji med državami EU-ja Italija
veza
# 18.06.2017 ob 08:20
samogledam
# 18.06.2017 ob 08:16

ce bi dali tristo milijard za obnovo Sirije in Iraka, bi ne bilo v EU nobenega begunca !

kako si naiven, takoj bi zahtevali še več in še več...
artoum
# 18.06.2017 ob 07:33
@AlFe

Gradili so zgodbo na lažnih podatkih in danes česa drugega ne morete pričakovati.

Imeli so in verjetno še vedno imajo sistem, kjer lažnivec ni kaznovan za svoje laži. Podobno kot v Sloveniji.

---------

kdo je lagal ? grki ? ne
dobro se je vedelo kakšno stanje je v grčiji , ampak so enostavno morali priti noter. tako kakor nazadnje Romunija in Bolgarija.
sedaj se pa lahko sprašujemo zakaj tako.
alcatraz
# 18.06.2017 ob 10:54
grčija je pralnica denarja. zapomnite si to!
STANE
# 18.06.2017 ob 08:49
Spet eden velik kiks Pahorja,da je v naši največji krizi dajal denar Grkom,katerega ne bomo nikoli videli.Nemci bodo poskrbeli za svoje,mi pa pozabljamo kakšno škodo delajo politiki naši državi in ga ponovno volimo.Butale !
slovenkaaaa
# 18.06.2017 ob 08:39
kdo je lagal ? grki ? ne
dobro se je vedelo kakšno stanje je v grčiji , ampak so enostavno morali priti noter. tako kakor nazadnje Romunija in Bolgarija.
sedaj se pa lahko sprašujemo zakaj tako.


artoum, ja, Grki so lagali... podkupili so ameriške banke, da so skrile posojila Grčiji... situacija z Romunijo in Bolgarijo je drugačna.

In ne pisati, da grški državljani nimajo nič s tem... ko so medicinske sestre pri vsakem porodu sorodnikom držale žepe za podkupnine in ko so dobivali 14 plač v letu...
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:24
Veza

Se strinjam da je tudi Bruselj kriv , zato ker jim niso zatezili ze prej.
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:23
veza

Rusi so jim rekli isto kot EU, vracat bo treba sposojen denar in ostali so rajsi v EU , saj so od EU-ja dobili pomoc. Od Rusov pa bi dobili se eno posojilo, ki bi ga tudi mogli vrnit in bi bili dolzi tako EU-ju kakor tudi Rusiji po tem dogodku.
veza
# 18.06.2017 ob 08:22
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:18

ja, Grki so lagali, krivi so pa tudi uradniki v Bruslju, ker so jim verjeli, v današnjem času bi pa ja lahko prekontrolirali njihove podatke, saj obstajajo računalniki in to!
Marko_Green
# 18.06.2017 ob 11:05
Saj ni tako drugace tudi v nasi ljubi Sloveniji,vsi bi imeli sluzbe samo delali ne bi..
rubin
# 18.06.2017 ob 10:43
Kot vsi pametnjakoviči profesor navaja "strukture reforme". Nikjer pa nisem slišal kaj konkretno to naj bi bilo. A ni žalost, še novinar javne rtv ne zmore vprašat profesorja..
uporabnik_no_9
# 18.06.2017 ob 09:05
Ta gospod ˝Doktor˝ je še eden izmed tistih, ki vejo kako rešiti Grčijo. Človek nima pojma. 7 let jahajo Grčijo z ˝Chicago˝ terapijo. Kaj so naredili?... Nič, samo naš denar so porabili. (logika, privatizacija profita (nemške banke), socializacija dolga (naj cela evropa pomaga Grčiji). Po tej isti logiki bi Nemci vsilili begunce vsej Evropi, ˝Bratsko˝!

Nazaj na dolg(ove): Nemčija še do danes ni poplačala dolga, reparacije, Grčiji. Mimogrede tudi ne bivši Jugoslaviji. Tako da ja, zakaj bi torej Grčija izplačala izkoriščevalski dolg, ki ga nikoli v resnici ne bo mogla poplačati? Jaz to vidim še en način, kako Nemčija ˝zvabi˝denar iz vse Evrope, da reši oz dokapitalizira svoje banke. Za Grčija pa nasvet, razglasite stečaj in jovo na novo, tako kot Argentina (Vendar se mi zdi, da to zopet naša Nemčija ne bo dopustila)!
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:35
artoum

Zaradi strateskega polozaja Grcije. Ni vse samo zaradi denarja.
veza
# 18.06.2017 ob 08:28
Vongobongo
# 18.06.2017 ob 08:23

Rusi bi zahtevali kakšen otok, no, vsekakor so se zaradi svoje zvite pogajalske taktike izognili bankrotu, to, kar je sedaj, je pa ista figa, ker so jim banke tudi že marsikatero milijardo odpustile in vsi vedo, da bodo morali jim še kaj šenkat, tudi mi smo jim dali čez 200 milijonov, koliko otroških malic in operacij in asfalta je to!
samogledam
# 18.06.2017 ob 08:16
ce bi dali tristo milijard za obnovo Sirije in Iraka, bi ne bilo v EU nobenega begunca !
the law1
# 18.06.2017 ob 11:14
@rubin

Kot vsi pametnjakoviči profesor navaja "strukture reforme". Nikjer pa nisem slišal kaj konkretno to naj bi bilo. A ni žalost, še novinar javne rtv ne zmore vprašat profesorja..

Med strukturne reforme kar štej: reformo gnilega PAYGO pokojninskega sistema, reformo javnega sektorja z odpuščanjem, zmanjšanje birokracije, reformo davčnega sistema.

Točno te reforme pa bi morala narediti tudi Slovenija.
mlamat
# 18.06.2017 ob 10:17
Tale Udovič zelo slabo pozna razmere v Grčiji. Njegovo "analizo" je mogoče najti v vsakem neoliberalnem časopisu. Razen mogoče tistih stavkov o poplačilu nemških bank..

Grčija je nemška kolonija. Grški parlament je izgubil vse pristojnosti, saj brez EU žegna že 7 let ne more sprejeti ničesar. Zato so tiste besede o reformah in balkanski mentaliteti absurdne.
veza
# 18.06.2017 ob 08:40
Torej, sever in jug gresta težko skupaj, to je problem Evrope, ne vem, če se bo to kdaj rešilo...
kralj matjaž
# 18.06.2017 ob 08:36
Micesar
Torej politiki so si sposojali denar, javni uslužbenci so imeli visoke plače brezboselni so imeli visoko socialno pomoč, delal ni nihče.
Kje ti tu vidiš kapitalizem?
veza
# 18.06.2017 ob 08:18
Grčijo bi morali pustiti bankrotirat, kontrolirano in potem začet z nule, so se pa Grki zvito sestajali s Putinom in grozili, da se spajdašijo z Rusi in potem se je šlo v reševanje, ki nikoli ne bo končano!
Banke - Nemške, Francoske in ostale bi tudi pri bankrotu dobile nazaj približno toliko, kot bodo sedaj, tako da to ni bistvena razlika...
WalkAlone
# 18.06.2017 ob 13:37
Sem nedavno, ko sem se malo potikal po Grčiji, razmišljal o njihovem pobiranju davkov, kar je bil tudi eden od ključnih problemov. Samo primer gostinskih storitev; v petih dneh sem dobil samo en, sam, samcat račun z obračunanim davkom. Vse ostalo je bila kracarija na papirju, izkupiček pa v celoti v žep. Kako boš torej polnil proračun? Težka bo, ker to je miselnost stara stoletja, ki se ne spremeni kar tako...
kislec
# 18.06.2017 ob 09:17
" A če pade Grčija, ni težava, če pade Italija, pa imamo vsi veliko težavo."

Saj je vse skupaj samo velika hiša iz kart - Italija "kao" spada v G7 - najbolj gospodarsko razvite države sveta!
interista93
# 18.06.2017 ob 09:02
Kako gre že tisti pregovor: revnemu ne daj ribe ampak ga nauči loviti ribe.
Sicer pa, če je bila skupnost pred EU osnovana na nadzoru Nemčije je sedaj podobno samo z Rusi v glavni vlogi. Tako, da če hočejo evropski politiki dobro EU in njenim članicam naj se odlepijo od seska ZDA in naj začnejo spodbujati sodelovanje med državami članicami in regijami, ki so bližje EU.
mile952
# 18.06.2017 ob 08:40
EU ve, da prepoved dokapitalizacije pomeni destabilizacijo gospodarstva tiste države, zato so Italijanom dovolili dokapitalizacijo, nam pa ne. Tu Slovenija ne sme popustiti hijenam pogoltnim. Boriti se je treba do konca. Enaka merila ali grožnja z izstopom.
slovenkaaaa
# 18.06.2017 ob 08:36
daj napiste koliko je slovenija dolzna ki kredita nemore nikol odplacat sam vecji bo pol pa e delajte norca iz drugih

bre53, daj nam pojasni, kaj pomeni tvoj stavek! Slovnica?
sistemc.
# 18.06.2017 ob 17:45
Minimalna mesečna plača na začetku krize je bila 863 evrov, danes je 684 evrov. Upokojenci so bili sploh prizadeti, danes skoraj polovica grških upokojencev živi z manj kot 660 evri na mesec.

Ehm, a se kdo zafrkava tukaj. Številke mi zvenijo hudo "domače".
topol
# 18.06.2017 ob 12:57
Ker je nekdo prej zagovarjal prerazporejanje bogastva bogatašev. Vse te številke so navidezne številke. Poglejmo primer. Lastnik velikega stanovanja v Ljubljani. Dobil ga je po Jazbinšku za male pare. Z ženo delata skoraj za minimalno plačo. Stanovanje je vredno 200 000. Kaj sta z ženo - bogata ali revna? Za stanovanje sta dala majhen znesek. Če bi prodala, bi zaslužila veliko. Živeti pa je tudi nekje treba in ker jima je tam všeč ne prodajata in tega zneska do smrti ne bosta nikoli videla. Če pa nenadoma bilo naprodaj pol stanovanj v njunem bloku, pa bi bilo stanovanje še vedno v istem stanju, vrednost pa veliko manjša. Enako bi vrednost padla, če bi država vsako leto sezidala in prodala 1000 stanovanj.
Da se vrnem k bogatašem. Večina njihovega bogastva je v neoprijemljivih rečeh. Na primeru stanovanja lahko vidimo, kako cena lahko niha zaradi ostalih vzrokov, ko lastnik samo vzdržuje stanje. Razlastitev bogatašev ne bi prinesla veliko, ker bi njihovi lastniški deleži postali vredni nič, ker ne bi bilo drugega kupca. Vrednost jaht in letal bi bila spet nič, ker ne bi imel kdo kaj početi z njimi. Vrednost domovanj in umetniških del nič. Običajen človek ne more vzdrževati luksusne hiše, vanjo edino lahko naselimo deset družin, ki s precej predelave dobijo spodoben dom.
hehet
# 18.06.2017 ob 12:20
A državo, pravi Udovič, najtežje delo šele čaka, če se želi znova postaviti na lastne noge, saj vse od prvega svežnja pomoči izvaja le "kozmetične" reforme, ni pa še zagrizla v tiste najpotrebnejše, strukturne.
Vam je to obnašanje od nekje znano?
-prestavljanje roka prodaje NLB
-prestavljanje prodaje državnih podjetij
-prestavljanje restrukturiranja davčne politike
-alkohol na športnih prireditvah
-pravica do vode v ustavi
-strožji protikadilski zakoni

Slovenci, kdaj se boste zbudili in razumeli, kam vas peljejo?
full_house
# 18.06.2017 ob 09:14
Škoda, da grško vlado vodi Cipras in ne Varoufakis, ki bi po vsej verjetnosti že razglasil bankrot, vpeljal vzporedno finančno sredstvo in tako klical blef neoliberalcev. Potem pa bi se šli kapitalizem, tole sedaj je socialistično pimplanje bankirjev, ki so v bistvu naredili sijajno naložbo, saj so vedeli, da se bo Grčija zlomila in da bo njihovo naložbo povrnil evropski delavec.
Kazalo