Gymnasium.eu
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
GSO
V Evropski uniji je za uporabo kot živilo ali krmo sicer dovoljenih 58 gensko spremenjenih organizmov, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa. Trži se tudi gensko spremenjeni bombaž; bombaž sodi med najpogosteje gensko spremenjene rastline, vanj vnašajo predvsem gene za odpornost proti herbicidom. Foto: Reuters

Dodaj v

Evropa na krožniku

Sedma tekmovalna oddaja
18. januar 2017 ob 20:59,
zadnji poseg: 18. januar 2017 ob 21:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že več kot petnajst let predmet vroče polemike v Evropski uniji.

Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU-ja se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje.

In kaj sploh je gensko spremenjen organizem?
Gre za organizem, katerega genski material je bil umetno spremenjen zato, da bi organizmu dali posebne lastnosti (na primer odpornost rastlin proti boleznim, škodljivcem ali pa večji donos).

V EU-ju je dovoljenje za gojenje leta 1998 dobila Monsantova koruza MON810. Gre za edino gensko spremenjeno rastlino, ki jo je mogoče gojiti v EU-ju – največ je pridelajo v Španiji, njeno pridelavo pa je popolnoma prepovedalo devet članic Unije – Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska. Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolil pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.

V Evropski uniji je za uporabo kot živilo ali krmo sicer dovoljenih 58 gensko spremenjenih organizmov, med njimi koruza, soja, oljna ogrščica, sladkorna pesa itd. V Sloveniji je po zakonu odločitev o uživanju gensko spremenjenih organizmov povsem prepuščena vsakemu posamezniku (a odvisna od strogih predpisov), se je pa kar 80 slovenskih občin odločilo, da na svojih področjih ne bodo gojile gensko spremenjenih rastlin.

Evropejci negativno do gensko spremenjene hrane
Po podatkih Eurobarometra uvedbo gensko spremenjene hrane podpira šele vsak četrti Evropejec. Slovenci gensko spremenjene hrane večinoma ne želimo uživati. Ljudi najbolj skrbi, ali je taka hrana varna za naše zdravje, konec koncev glede varnosti GSO-jev nista enotni niti znanost niti stroka. V Sloveniji in na celotnem območju EU-ja sicer velja obvezno označevanje živil, ki vsebujejo ali so proizvedena iz gensko spremenjenih organizmov. Takšni izdelki morajo biti označeni z besedami »gensko spremenjen« oziroma »proizveden iz gensko spremenjenega tega in tega organizma«. Mesa, mleka, jajc, rib in drugih izdelkov iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno krmo, ni treba posebej označiti. Podobno velja za prečiščene snovi, pridobljene iz rastlin, npr. olje, lecitin ali sladkor.

Evropska unija odločitev o gojenju GSO prepušča državam članicam, a uvoza izdelkov, živil, ki so gensko spremenjena, ni prepovedala. Sicer v Evropski uniji veljajo najstrožja pravila glede gensko spremenjenih organizmov na svetu, ki jih – gledano svetovno – največ pridelajo v ZDA in v Argentini. Vodilno podjetje pri trženju GSO je prej omenjeni Monsanto.

  • V drugi krog se je uvrstila tudi Gimnazija Novo mesto, ki je je slavila v debati o znanosti in visokem šolstvu.
  • Po oddaji je na mobilni aplikaciji Gymnasnium.eu odprta debata o temi oddaje, ki daje prostor tudi drugim mladim, da povedo svoja razmišljanja in tako sooblikujejo javni diskurz o evropskih temah in politikah.
  • Tema prihodnje oddaje je razvoj medicine in zdravstveni sistem, pomerili se bodo dijaki Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina.

.

Kaj bo prehrana prihodnosti? Nocoj je o prehranjevalnih navadah Evropejcev, pojavu novih živil in "superhrane" skupaj z dijaki Zavoda sv. Frančiška Saleškega Gimnazije Želimlje in dijaki Šolskega centra Celje, Gimnazije Lava razmišljal tudi evropski poslanec dr. Igor Šoltes.
Debata poteka tudi na spletni aplikaciji Gymnasium.eu – z dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazije Novo mesto in I. gimnazije v Celju.

Nadia Petauer, Prvi program Radia Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
Jon
# 18.01.2017 ob 11:32
Nadia Petauer, spregledala si Rusijo. Tam je GSO prepovedan. Morda je Putin tudi zato tako cenjen pri mnogih.
overlord580
# 18.01.2017 ob 21:23
V Monsantu imajo menze prepoved prodaje prehrane, ki temelji na GSO, svojim zaposlenim. Ali je potreno še kaj dodati?
SamoRes
# 18.01.2017 ob 22:25
nikhrast
# 18.01.2017 ob 18:33
Da je GMO hrana škodljiva, nobenih dokazov, da je pa sladkor skoraj strup, pa ni problem

Za sladkor veš, za GSO pa na dolgi rok ne vemo kako se bo zadeva obnašala ne v prehrani ne v naravi.
izo
# 18.01.2017 ob 15:15
niti ni toliko problem gso, kot gre za eskluzivnost na gso, ki si ga nekdo po njegovem lasti. če ti naštimajo, da ne moreš nucat žita za seme ipd, je najbrž jasno, kaj je cilj..
agenda21
# 18.01.2017 ob 21:17
Sol je prevodnik, sladkor izolator, ljudje smo električna bitja.
GSO je pa katastrofa na vseh področjih.
Ljudje smo naivni; kar na zunaj lepo izgleda, mora biti strašno dobro
agenda21
# 18.01.2017 ob 21:07
Vsaj politikom bi prepovedal GSO, če ne bo še večja katastrofa
tocco
# 18.01.2017 ob 20:50
Izo zlo si prav reko
izo
# 18.01.2017 ob 15:18
Nova zakonodaja, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2010, je po štirih letih pogajanj začela veljati leta 2015 – države EU-ja se lahko same odločijo, ali bodo dovolile gojenje gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju, poslanci pa so glasovali proti temu, da bi lahko države same odločale tudi o tem, ali bodo na svojem ozemlju dovolile tudi njihovo trženje

a je potreben še kakšen komentar? zgodba evrope že ves čas: disciplina kičme.
el CARTEL
# 18.01.2017 ob 14:02
Evropska unija odločitev o gojenju GSO prepušča državam članicam, a uvoza izdelkov, živil, ki so gensko spremenjena, ni prepovedala.

mišljeno uvoza iz amerike in argentine,
seveda če se država, ki že prideluje genetsko spremenjene organize (recimo španija) odloči le te razvažati po EU, ji pač nihče ne sme prepovedati.

država lahko prepove gojenje, ne pa uvoza.

tako deluje ta EU
nikhrast
# 19.01.2017 ob 17:43
SamoRes,
pa kje si našel resne znanstvenike ki pravijo da je GMO strup.
Najdeš pa polno zarot, poglej kako so nekateri proti vsem cepljenjem, pa kako povzroča avtizem, pa kako so mikropeči škodljive...
tocco
# 18.01.2017 ob 21:21
Med gso pa navadno rastlino ni razlike za clovesko prehrano medtem ko so okrasne rastline pa ribe druga stvar
nikhrast
# 18.01.2017 ob 18:33
Vsi v luft zaradi GMO, na drugi strani pa izdelki polni trans maščob, pa soli, pa sladkorja...
Da je GMO hrana škodljiva, nobenih dokazov, da je pa sladkor skoraj strup, pa ni problem.
Pa kranjske polne masti in soli, to je treba omenjati.
el CARTEL
# 18.01.2017 ob 13:59
Po podatkih Eurobarometra uvedbo gensko spremenjene hrane podpira šele vsak četrti Evropejec. Slovenci gensko spremenjene hrane večinoma ne želimo uživati.

to da le četrtina volilcev podpira te njihove zakone evrobirokrate nič ne moti,
saj na srečo v EU ni demokracije in zakone piše monsantno in Co.
JozekVeseli
# 18.01.2017 ob 12:04
No, tu sem hvalezen, da imamo v EU Merklovo. Ona ne bo pustila ameriskim neolibiralnim lobijem, ki imajo sedaj predstavnike v vladi, da poskusajo v Evropi vsiliti GSO. Ceprav jo bo Trump verjetno hotel na vsak nacin zrusiti.
Gymnasium.eu

Gymnasium.eu je enourna radijska oddaja, ki poteka v živo ob sredah med 20. in 21. uro na Prvem programu Radia Slovenija. 4. sezono tega projekta smo razširili in ga pripravili skupaj z Evropskim parlamentom in Multimedijskim centrom RTV Slovenija. Za aktualne in zanimive evropske teme, o katerih svoja mnenja in rešitve v studiu predstavljata ekipi dveh srednjih šol, je ena ura velikokrat premalo. Zato se debata po oddaji nadaljuje na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu, ki je postala prostor, kjer imajo mladi priložnost, da pridobijo znanje o delovanju Evropske unije in sooblikujejo javni diskurz o evropskih politikah. Na mobilni aplikaciji in spletni strani https://gymnasium.rtvslo.si/ lahko dostopajo do glasovanja, spletne debate, arhiva oddaj in gradiva. V projektu sodeluje 16 slovenskih srednjih šol, najboljšo izmed njih bomo dobili v finalni oddaji v aprilu. Odšla bo na strokovno ekskurzijo v Strasbourg, zmagovalec spletnih debaterjev pa bo na koncu prejel iPhone7.

Kazalo