Hrvaška za zdaj ni imela izkušenj z množico pribežnikov, kot jih imata Italija in Malta. Edini primer, ko so na kakšnem plovilu odkrili prebežnike, je bilo na začetku julija 2012, ko so na motorni jadrnici v bližini otoka Mljet odkrili 65 ljudi iz Somalije, Egipta, Sirije in Afganistana.

Največ prosilcev iz Alžirije in Sirije
Po podatkih hrvaške policije so lani obravnavali 453 prošenj za azil. Več kot polovico so jih vložili državljani Alžirije, Sirije, Egipta, Maroka, Nigerije, Pakistana, Tunizije in Bangladeša. V prvih treh letošnjih mesecih so prejeli 66 zahtev, znova največ od prosilcev iz Alžirije in Sirije, sledijo Maročani in Afganistanci.

Hrvaški premier Zoran Milanović je na četrtkovem vrhu EU-ja v Bruslju sporočil, da Hrvaška nima možnosti, da bi prevzela del pribežnikov, ki iščejo boljše življenje v Evropi. Država ima sicer dva centra, ki sprejmeta 700 oseb. Večji je v Zagrebu in manjši v Kutini, sicer pa je po državi nekaj manjših centrov za sprejem prebežnikov, kot je novi začasni center v policijski postaji v Vrgorcu ob meji z BiH-om.

Od 4.800 prošenj so jih odobrili le 80
Na Hrvaškem je bilo od leta 2004 vloženih nekaj manj kot 4.800 prošenj za azil, pozitivno rešenih pa je bilo 80. Še nekaj več kot 140 ljudi je dobilo neke vrste nadomestne zaščite, kažejo podatki agencije ZN-a za begunce.

Oblasti pogosto navajajo, da je Hrvaška zgolj tranzitna država za prebežnike. Po mnenju Tee Vidović, ki se v okviru nevladne organizacije Center za mirovne študije ukvarja s prosilci za azil in njihovo integracijo na Hrvaškem, pa "Hrvaška sama skrbi za to, da je tranzitna država in država, kjer begunci niso dobrodošli". Dodala je, da je treba izdelati integracijski sistem za prosilce azila in begunce. Spomnila je, da se ne izvajajo niti zakoni, ki urejajo status oseb, ki bi rade ostale na Hrvaškem.

Vstop v schengenski pravni red
Hrvaška vlada bo 1. julija vložila zahtevo za pristop v schengenski pravni red. Med drugim je kot dokaz pripravljenosti izpostavila, da je bilo v letu 2014 na Hrvaškem skoraj za petino manj nezakonitih pribežnikov kot v letu 2013. V Banskih dvorih so prepričani, da so izpolnili vse zahteve za izpolnitev enega izmed hrvaških strateških ciljev, predvsem ko gre za dosežene enotne standarde EU-ja na njenih zunanjih mejah in ukinitev nadzora na notranjih.

Tudi zaradi tega, da bi pokazala pripravljenost za schengen, se je Hrvaška odločila, da s 73-metrsko ladjo obalne straže Andrija Mohorovičić in 40-člansko posadko sodeluje v operaciji Triton.