Banka za mednarodne poravnave je znova aktualna. Foto: BoBo
Banka za mednarodne poravnave je znova aktualna. Foto: BoBo

Tiskovna predstavnica hrvaškega zunanjega ministrstva Danijela Barišić je pojasnila, da hrvaški predlog predvideva, da bi državi skupaj pisali Banki za mednarodne poravnave (BIS), kot je to storil nekdanji hrvaški finančni minister Ivan Šuker leta 2010. Takrat je v pismu BIS-u potrdil pripravljenost Hrvaške za nadaljevanje pogajanj o LB-ju v okviru nasledstva.

Na predlog se je že odzvalo slovensko veleposlaništvo v Zagrebu. Kot so dejali na veleposlaništvu, Šukerjevo pismo "že vsebuje povsem jasno zavezo Republike Hrvaške k nadaljevanju pogajanj v okviru BIS-a v zadevi jamstev za devizne vloge nekdanjega SFRJ-ja". Slovenija zato pričakuje, da bo Hrvaška svoje večkrat dane zaveze spoštovala tudi v praksi, so sporočili z veleposlaništva.

Slovenski diplomati v Zagrebu so še izpostavili, da se o sporu o LB-ju ni mogoče istočasno pogajati in tožiti ter da pričakujejo rešitev težav hrvaških državnih pooblastil dvema komercialnima bankama za tožbe proti LB-ju in NLB-ju. Ta pooblastila so po mnenju Slovenije v nasprotju s sprejetimi mednarodnimi obvezami Hrvaške.

Pusić: Spor glede LB-ja ne sme biti povezan z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je dejala, da se je Hrvaška absolutno pripravljena pogovarjati in obravnavati vse mogoče načine za rešitev spora o LB-ju. "Vztrajali bomo samo pri tem, kot smo ves čas vztrajali, da kakršna koli rešitev vprašanja LB-ja nima in ne more imeti nobene povezave z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z Evropsko unijo v slovenskem parlamentu," je še dejala ministrica Pusić. Vodja hrvaške diplomacije je še izrazila upanje, da bo državama uspelo rešiti spor brez vpletanja EU-ja in ZDA, a dodala, da bodo zaprosili za pomoč, če bo to potrebno.

Vnovično vključevanje BIS-a v reševanje spora naj bi uradno objavili v četrtek na tretjem srečanju finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića na Bledu.

Sporazum o nasledstvu iz leta 2001 sicer določa, da se pet držav naslednic nekdanje Jugoslavije o prevzemu jamstev za devizne hranilne vloge pogaja pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave.