Hrvati so odločili o svoji prihodnosti. Foto: EPA Foto:
Hrvati so odločili o svoji prihodnosti. Foto: EPA Foto:
Novi hrvaški premier Zoran Milovanović med oddajo svojega volilnega lističa. Foto: EPA
Zastavi EU-ja in Hrvaške
Hrvaška naj bi v EU vstopila 1. julija 2013. Foto: EPA
Hrvaška se je odločila za EU

Udeležba je bila okoli 40-odstotna. Do 16. ure se je referenduma udeležilo 33,8 odstotka volivcev, kar je bilo za približno 13 odstotnih točk manj kot na decembrskih parlamentarnih volitvah.
Nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić je po objavi prvih izidov dejal, da je to dober izid. Sam je predvideval, da bo referendum uspel z okoli 60 odstotki. Kljub vsemu pa je po poročanju Jutarnjega lista z eno stvarjo nezadovoljen: "Udeležba je bila slaba ... ampak to je razumljivo, ker je Evropa v institucionalnih težavah. Z vstopom v EU bomo tudi mi doprinesli k reševanju teh težav."

Največje zasluge za uspeh referenduma pa je Mesić pripisal hrvaškim državljanom: "Oni so hoteli vstopiti v EU. Zaslužene so tudi nekdanje vlade in institucije. To je dosežek tisočletja, tako za nas kot tudi za EU."
Hrvaški premier Zoran Milanović je po zaprtju volišč ocenil, da je bila udeležba na referendumu nižja od pričakovane, ker so "ljudje utrujeni". "Boljše bi bilo, če bi bila udeležba višja. To ni ravno sijajno, verjetno tudi zaradi stanja v državi. Pričakoval sem višjo udeležbo," je dejal Milanović.
Slaba udeležba je zmotila tudi podpredsednico hrvaške vlade Milanko Opačić: "Ljudje so očitno naveličani, razočarani. Izgubili so tudi zaupanje v institucije. A pomembno je, da so rekli DA Evropski uniji. Kot majhna država ne moremo ostati zunaj EU-ja."
Predstavniki Gibanja za Hrvaško - ne v EU so v prvih izjavah izražali razočaranje nad prvimi izidi referenduma ter menili, da bo treba referendum ponoviti, če bo udeležba nižja od 50 odstotkov.
Na vrsti ratifikacija
Hrvaška je lani sklenila pogajanja z EU-jem in podpisala pristopno pogodbo. V EU bo predvidoma vstopila julija prihodnje leto, predtem pa je na vrsti še ratifikacija pristopne pogodbe v vseh državah članicah.

Gre za prvi referendum na Hrvaškem po letu 1991, ko so se prebivalci odločali za samostojnost. Po besedah hrvaškega premierja Zorana Milanovića bodo hrvaški državljani sprejeli "odločitev tisočletja".

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?" in nanj je lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona volilnih upravičencev, med katerimi jih okoli 413.000 živi v tujini.
Po podatkih državne volilne komisije se je referenduma do 16. ure udeležilo 33,8 odstotka volilnih upravičencev, kar je okoli 13 odstotnih točk manj od udeležbe do 16. ure kot na decembrskih parlamentarnih volitvah. Najvišja udeležba je bila v Zagrebu, nekaj več kot 40-odstotna, medtem ko je najmanj volivcev do 16. ure glas oddalo na območju Vukovarja, dobrih 25 odstotkov.

Milanović je bil pred glasovanjem prepričan, da bodo državljani podprli članstvo. "V nekem trenutku je treba odločiti, saj smo deset let razmišljali in analizirali. Nikoli v naši zgodovini nismo tako dolgo pripravljali kakšne odločitve," je dejal Milanović, ki je bil z ženo na volišču v Zagrebu okrog 9. ure.

"Vesel sem, da bo celotna Evropa postala moj dom," pa je izjavil predsednik države Ivo Josipović, ki je poudaril, da je danes velik dan za Hrvaško. Predsednik sabora Boris Šprem je ob glasovanju izrazil prepričanje, da se bo referenduma udeležilo več kot 60 odstotkov državljanov in da bosta dve tretjini obkrožili "za".

Strateški cilj
Članstvo v EU-ju je bil eden izmed strateških ciljev države od njene osamosvojitve. Opredelitev članstva kot strateškega nacionalnega interesa države je hrvaški sabor potrdil prejšnji četrtek z deklaracijo, ki jo je podprlo 127 poslancev, medtem ko je bil proti le en poslanec.

Razprave o prednostih in pomanjkljivosti hrvaškega članstva v EU-ju so potekale od začetka leta. Članstvo podpirajo celotni državni vrh, vključno z vsemi večjimi parlamentarnimi strankami, kot tudi Katoliška cerkev, veteranska združenja, sindikati in akademska skupnost.

Kljub močni vladni propagandi za vstop v EU še vedno okoli tretjina prebivalcev trdno zavrača članstvo. V primeru zavrnitve bodo referendum o članstvu ponovili najpozneje v enem letu po tokratnem referendumu.

Prve neuradne izide je državna volilna komisija začela objavljati po 20. uri oziroma eno uro po zaprtju volišč. Volilna komisija je za 22. uro napovedala novinarsko konferenco v saboru. Do takrat naj bi imeli referendumske izide s približno 98 odstotkov volišč. V saboru bo na referendumske izide čakal tudi hrvaški državni vrh, ob katerem bo približno 500 javnih oseb, ki so na različne načine sodelovale v pridružitvenem procesu Hrvaške z EU.

Hrvaška se je odločila za EU