Janša je irskemu premierju predstavil ukrepe, ki jih slovenska vlada pripravlja za stabilizacijo bančnega sistema ter strukturne reforme, ki jih namerava sprejeti do konca letošnjega leta. Kennyja je slovenski premier tudi seznanil z ukrepi, ki jih je slovenska vlada že sprejela za stabilizacijo javnih financ.

Iz kabineta predsednika slovenske vlade so sporočili, da sta se oba voditelja strinjala o odgovornosti držav članic evrskega območja. Poudarila sta, da je vir stabilnosti v območju evra odvisen od vsake države članice posebej in od vseh skupaj.

Kenny je napore slovenske vlade za sprejetje strukturnih reform ocenil kot korak v pravo smer. Z Janšo sta se strinjala, da je za državo najbolje, če sama postori vse potrebno za izhod iz krize.

Irska na tleh
Izkušnja Irske, ki je morala zaradi skorajšnjega sesutja bančnega sektorja in dolžniške krize jeseni leta 2010 zaprositi za pomoč v vrednosti 67,5 milijarde evrov ter v zameno sprejeti nepriljubljene varčevalne ukrepe, kaže na to, da je pridobitev pomoči iz tujine povezana s še ostrejšimi in za prebivalce bolj bolečimi ukrepi.

Irska in Slovenija imata enaka stališča do potrebe po uresničitvi izjave junijskega vrha območja evra o ukrepih za pomoč bančnemu sektorju. Premierja obeh držav sta pozdravila odločitev nemškega ustavnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo po zadržanju ratifikacije pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra.

Prav tako sta pozdravila nedavno odločitev Evropske centralne banke o možnosti neomejenega odkupovanja obveznic držav, ki so zaprosile za pomoč. Usklajevala sta tudi poglede o prihodnjem večletnem proračunu Evropske unije.

Kenny je Janši predstavil prednostne naloge irskega predsedovanja EU-ju v prvi polovici prihodnjega leta. Slovenski premier se je zavzel, da širitev povezave ostane visoko na dnevnem redu.

To je bil prvi obisk kakega slovenskega premierja na Irskem, ki je imela še precej hujše težave z bankami, kot so težave slovenskih bank.