Evropska unija
(5)
Aleksandar Vučić
Srbski predsednik Aleksandar Vučić in komisar za širitev Johannes Hahn (fotografija je arhivska). Foto: Reuters
Johannes Hahn
Hahn v Prištini na srečanju s predsednikom Kosova Hashimom Thacijem. Foto: EPA

Dodaj v

Johannes Hahn na "mirovni misiji" v Beogradu in Prištini

Kosovo namerava oblikovati vojsko
3. december 2018 ob 21:51
Beograd - MMC RTV SLO, STA

Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je obiskal Srbijo in Kosovo, kjer je politične voditelje pozval k "deblokadi regionalnega sodelovanja in trgovine" ter poudaril pomen vrnitve k dialogu.

"Dober sestanek s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem v Beogradu, kjer smo govorili o carinah Kosova na blago iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, ki kršijo sporazum Cefta in regionalno sodelovanje," je tvitnil Hahn.

Dodal je, da je v pogovoru še posebej poudaril "nujno potrebo po zmanjšanju napetosti, ki jo je povzročila odločitev Prištine o povečanju carin na blago iz Srbije in BiH".

Vučić je v pogovoru izrazil pripravljenost Beograda na nadaljevanje dialoga s Prištino, ko bodo kosovske oblasti umaknile enostransko odločitev o uvedbi 100-odstotnih carin na blago iz Srbije. Poudaril je, da Srbija ne bo odgovorila s protiukrepi, ker želi "ostati zanesljiv partner v regiji, Evropi in svetu".

Kot so še sporočili iz Vučićevega urada, je srbski predsednik Hahna opozoril na mogoče posledice te neodgovorne poteze Prištine, s katero krši sporazum Cefta, kot tudi na to, da bi lahko privedla do "polne destabilizacije regije" ter globljega stopnjevanja spora. Hahnu se je zahvalil za razumevanje razmer in željo, da reši težavo.

Haradinaj: Carine bodo odpravljene, ko bo Beograd priznal Kosovo
Hahn je iz Beograda odpotoval v Prištino na pogovore s predstavniki Kosova. Kosovski premier Ramush Haradinaj je po pogovoru s Hahnom dejal, da bodo carine na srbsko blago odpravili, ko bo Beograd priznal Kosovo. Na novinarski konferenci po pogovorih je ponovil, da ukrep ne ogroža kosovskih Srbov, saj da gre za ukrep za zaščito Kosova, ki "je povezan s Srbijo, ne pa z državljani Kosova". Hahnu je dejal, da je bila Priština v ukrep prisiljena zaradi stalnih motenj Srbije.

Izrazil je zavezanost Prištine približevanju EU-ju. Ocenil je, da je Kosovo izpolnilo vse kriterije za liberalizacijo vizumskega režima z EU-jem in da bi povezava morala odpraviti vizume za kosovske državljane. Tudi predsednik kosovskega parlamenta Kadri Veseli mu je prenesel pričakovanje o odpravi vizumov in zatrdil, da je Priština posvečena dosegi sporazuma o normalizaciji odnosov z Beogradom.

Hahn se je v kosovskem parlamentu sešel s poslanci glavne stranke kosovskih Srbov Srbske liste, ki ga želijo seznaniti z mogočimi humanitarnimi posledicami odločitve Prištine. Haradinaj je prav tako izrazil pripravljenost na srečanje z njimi.

Kosovski parlament 14. decembra o oblikovanju kosovske vojske
Predsednik kosovskega parlamenta Veseli je sicer v ponedeljek še sporočil, da bo parlament 14. decembra odločal o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil v kosovsko vojsko. Za sprejetje treh zakonov, ki bodo omogočili kosovsko vojsko, potrebujejo v tem zadnjem branju v parlamentu podporo navadne večine. Veseli je še izrazil prepričanje, da bodo zakoni sprejeti.

Vučić: Srbija ne bo priznala kosovske neodvisnosti
Srbski predsednik Vučić je v odzivu dejal, da sta danes iz Prištine prišli dve slabi novici. Prva, da ne bodo odpravili carin na srbsko blago, če Beograd ne prizna Kosova, druga pa, da bodo oblikovali vojsko. "Srbija ne bo priznala kosovske neodvisnosti, s Srbijo se ne govori tako," je dodal. Vučić je še opozoril, da je oblikovanje vojske v nasprotju s kosovsko ustavo in dogovorom z zvezo Nato ter da predstavlja grožnjo Srbiji. Po posvetovanjih se bodo v Beogradu tudi odločili, ali bodo prosili za sklic zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov na to temo.

Beograd, ki neodvisnosti Kosova ne priznava, je v zadnjih mesecih okrepil diplomatsko kampanjo, s katero želi doseči, da bi države, ki so Kosovo priznale, umaknile to priznanje. Napetosti so se zaostrile, potem ko Kosovo ni bilo sprejeto v Interpol, za kar je Priština obtožila lobiranje Srbije. Po prvotni uvedbi 10-odstotnih carin na blago iz Srbije in BiH-a, je te carine po glasovanju v Interpolu 21. novembra dvignila na sto odstotkov. Pri njih vztraja kljub pozivom EU-ja in ZDA k njihovi odpravi.

A. V.
Prijavi napako
Komentarji
master1987
# 04.12.2018 ob 07:40
Kosovo je Srbija.
Miša
# 04.12.2018 ob 09:07
Kosovo je Srbija, se strinjam, samo Srbija ima samo probleme s šiptarji, jaz bi se odpovedal Kosova pa bi imel en velik problem manj.
Miša
# 04.12.2018 ob 09:04
Pahor je pa tako veselo priznal Kosovo, ki nima nobenih pogojev za državo. Erjavec pa je imel veliko željo priznati Palestina, ki na noben način ne more biti država. Mi smo banana država.
tupamaross
# 04.12.2018 ob 15:39
Srbija bi po ceni izgube Kosova (razen severnega dela, kar je že
dogovorjeno, da gre k Srbiji, Preševska dolina pa Kosovu), dobila
BiH z določenimi jamstvi ZDA, Rusije,Kitajske ter Združenih
narodov Federaciji BiH in bi tako vse skupaj pristalo v Evropski
Uniji. Vsaj zaenkrat je vojna nepotrebna, če pa se Evropska Unija
razpade v krvi, kot se je Jugoslavija, po tem pa naj si vsak svoje
meje postavi po svoji moči.
TyTo
# 04.12.2018 ob 09:26
Miša

Večina Srbov si želi odpovedat Kosovu (čeprav za ceno kulturno-zgodovinskih Manastirjev), iz tega stališča ker jih je skoraj 2 milijona na Kosovem! Zakaj Vučič zelo na glas lobira pri razmejitvi ozemlja. Samo da se za vselej rešijo te šiptarje, čeprav bi še Preševsko dolino izgubili, medtem ko bi Srbi dobili Sev del Kosova! Ozemeljsko in demografsko ne bi niti eni niti drugi nič izgubili, pač izmenjava teritorija. Toda tuki nastane problem, saj šiptarji v Bujanovcu in Preševu (predvsem brezposelni in upokojenci) ne želijo živet pod državo Kosovo! Bodimo realni, kdo si pa želi?!?!?
Kazalo