Erdogan vztraja, da nikakor ne namerava spreminjati protiteroristične zakonodaje, ne glede na to, kaj hoče EU. Foto: Reuters
Erdogan vztraja, da nikakor ne namerava spreminjati protiteroristične zakonodaje, ne glede na to, kaj hoče EU. Foto: Reuters
Juncker priznava, da so odnosi z Erdoganom postali zelo burni. Foto: Reuters

Kot je dejal Juncker, naj turški predsednik Recep Tayyip Erdogan "dvakrat premisli, preden bo rekel, tako kot so rekli nekateri njegovi ministri, da dogovor ni izvedljiv". S tem se je odzval na izjavo turškega zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja, ki je v ponedeljek dejal, da bo Turčija preklicala dogovor z Brusljem, če Unija ne bo ukinila vizumov za turške državljane.

Juncker je dejal, da bo moral Erdogan pojasniti "mladim Turkom, poslovnežem, novinarjem in drugim, zakaj so omejeni na turško ozemlje". Pojasniti jim bo moral tudi, da je "on razlog, da Turki ne morejo svobodno potovati v Evropo". "Dolgo časa sem imel prijateljske odnose s predsednikom Erdoganom, zdaj pa so burni," je priznal Juncker, ki je dodal, da je turška želja po vstopu v EU v zadnjih dveh letih skrenila s poti.

Ponovil je, da mora Turčija izpolniti vseh 72 pogojev za ukinitev vizumov, ki jih je postavil EU: "Računamo na Turčijo, da bo izpolnila te pogoje, vključno z novo protiteroristično zakonodajo, ki bo skladna z evropsko definicijo terorizma."

Turčija je zavrnila spremembo protiterorističnega zakona, v skladu s katerim lahko preganja znanstvenike in novinarje zaradi objavljanja "teroristične propagande", ker da je sredi obsežne vojaške operacije proti kurdskim upornikom.

Erdogan opozarja Nemčijo
Erdogan je medtem danes izdal ostro opozorilo Nemčiji, in sicer ponovno zaradi spora glede priznanja genocida nad Armenci v Otomanskem kraljestvu. Erdogan ocenjuje, da bo resolucija nemškega parlamenta o genocidu nad Armenci, ki naj bi jo nemški poslanci predvidoma sprejeli v četrtek, škodila dvostranskim odnosom. Kot je še dejal v Izmirju, se je o tem po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel.

Če bo resolucija sprejeta, bo to "zagotovo škodilo prihodnjim diplomatskim, gospodarskim, poslovnim, političnim in vojaškim stikom med državama", je posvaril in dodal, da so trenutno odnosi med državama na "zelo, zelo visoki ravni".

V resoluciji bosta množični poboj in deportacija Armencev v Otomanskem cesarstvu leta 1915 označena kot genocid. Ocenjujejo, da je takrat umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev, pripadnikov krščanske manjšine. Turčija je v preteklost zaradi tega že izrazila obžalovanje, zavrača pa, da bi ta poboj opredelili kot genocid.