Po podpisu memoranduma na Mokricah sta zunanja ministra obeh držav, Erjavec in Pusićeva, 5. julija poslala skupno pismo BIS in zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva. Foto: MMC RTV SLO
Po podpisu memoranduma na Mokricah sta zunanja ministra obeh držav, Erjavec in Pusićeva, 5. julija poslala skupno pismo BIS in zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva. Foto: MMC RTV SLO

Vsebino zadnjega pisma Banke za mednarodne poravnave (BIS) si Slovenija in Hrvaška tolmačita povsem drugače.

Na Blejskem strateškem forumu hrvaška ministrica za zunanje zadeve Vesna Pusić izjavila, da Hrvaška vsebino pisma razume v smislu, da Banka za mednarodne poravnave (BIS) ni pristojna za reševanje vprašanja prenesenih vlog hrvaških varčevalcev LB-ja.

"Torej bo morala Slovenija znesek prenesenih vlog bivših hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke plačati iz svojega proračuna in ne iz sukcesijske mase. Glede zneska se bosta morali Hrvaška in Slovenija dogovoriti sami," je sklenil zagrebški časopis.

Erjavec: Banka je pripravljena posredovati v pogajanjih
Na pismo BIS-a se je na Bledu odzval tudu slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki pa je njegovo vsebimo razumel drugače.

Po njegovem je BIS pustil odprto možnosti, da se predstavniki držav na neformalnem srečanju sestanejo v njegovih prostorih, kar je izraz odprtosti banke, da posreduje v pogajanjih.

Spomnimo. V memorandumu med vladama, ki sta ga premierja Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca letos na Mokricah, sta državi ponovili soglasje, "da se bo rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem poiskala na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva". Vladi sta se tudi zavezali, "da bosta celovito rešitev za to vprašanje našli čim prej in da bosta v ta namen aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem BIS-a, skladno s Sporazumom o vprašanjih nasledstva".

Pri "prenesenih deviznih vlogah LB" gre sicer za tiste, ki so jih hrvaški varčevalci iz bank s sedežem v drugih republikah, torej tudi LB-ja, prenesli na dve hrvaški banki. Ti pa sta nato v imenu in za račun Hrvaške po pooblastilu hrvaške vlade sprožili tožbe za ta sredstva na hrvaških sodiščih proti LB-ju oziroma NLB-ju, medtem ko so bili varčevalci že poplačani.