Papežev obisk v Strasbourgu je bil tokrat izključno politične narave, zato se tudi ni srečal z verniki. Foto: Reuters
Papežev obisk v Strasbourgu je bil tokrat izključno politične narave, zato se tudi ni srečal z verniki. Foto: Reuters
Papež Frančišek
Papež Frančišek
Papež se je v govoru dotaknil tudi varstva okolja in poudaril pomen obnovljivih virov energije, pri tem pa posebej izpostavil odgovornost vsakega posameznika, da obvaruje planet. Opozoril je tudi na problematiko na tone živil, ki se jih po vsem svetu vsak dan zavrže in s katerimi bi lahko nahranili številna lačna usta. Foto: Reuters
Papež Frančišek in Martin Schulz
Papeža Frančiška je pred parlamentom sprejel njegov predsednik Martin Schulz. Foto: Reuters
Papež Frančišek
Papež je med štiriurnim obiskom spregovoril tudi pred vsemi organi Sveta Evrope. Tam ga je sprejel generalni sekretar organizacije Thorbjorn Jagland. Foto: Reuters
Papež nagovoril evropske poslance

V svojem govoru pred evropskimi poslanci in političnimi voditelji Evropske unije je papež Frančišek, ki se je v Strasbourgu mudil le štiri ure, spregovoril o najbolj perečih težavah, s katerimi se spopada Evropa. Dotaknil se je človekovih pravic, človekovega dostojanstva in najšibkejših v družbi, opozoril na staranje prebivalstva ter spregovoril o gospodarski krizi, migracijah in varnosti. Evropo je okrcal, da je postala prazna in birokratska povezava, in spomnil na ideale, na katerih temelji Evropska unija, to pa so mir, subsidiarnost, vzajemna solidarnost in spoštovanje dostojanstva človeka.

Dejal je, da je želel prek parlamenta prenesti sporočilo upanja Evropejcem, ki ne zaupajo svojim institucijam, ki jih teži gospodarska kriza in ki se ne najdejo več v kulturi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva.

"Težave morajo postati gonilo nove moči in enotnosti"
Na začetku se je papež Frančišek zahvalil za možnost, da spregovori pred institucijo, ki je temeljnega pomena za Evropsko unijo in prek katere lahko nagovori več kot 500 milijonov evropskih državljanov in državljank. Poudaril je, da so se razmere v 25 letih, ko je parlament nagovoril papež Janez Pavel II., močno spremenile in da se od časa, ko je Evropo še delila železna zavesa, počasi uresničuje vizija močne Evrope. Poudaril je, da naj težave postanejo gonilo nove moči in enotnosti v Evropi ter da je treba razvijati vizijo miru med narodi v Evropski uniji.
V središče svojega govora je postavil zaupanje v človeka, a ne samo v človeka kot državljana, ampak v človeka kot osebo, ki ima dostojanstvo. Opozoril je na spoštovanje človekovih pravic, ki so rezultat dolge poti, kjer je bilo potrebno veliko trpljenja in veliko žrtev, ter dejal, da je vsak posameznik neponovljiv in nekaj posebnega. "Spodbujanje človekovega dostojanstva pomeni priznanje, da imamo neodtujljive pravice, ki jih ni mogoče vzeti samovoljno, sploh pa ne zaradi ekonomskih interesov," je poudaril papež.

Papež je v svojem govoru opozoril na bolezen, ki je razširjena predvsem v Evropi, to pa je samota. Pri tem je mislil predvsem na samoto tistih, ki nimajo nikogar in nobenih povezav, predvsem starih in mladih, revnih in priseljencev. Takšna samota se z gospodarsko krizo le še zaostri, posledice pa imajo dramatične posledice. "K temu pripomore tudi občutek utrujenosti, staranja Evrope, ki ni več živa, ideali, ki so navdihovali Evropo pa so izgubili svojo moč," je povedal papež in opozoril na egoistične življenjske sloge, ki jih zaznamujeta izobilje in ravnodušnost. "Morate poskrbeti za krhkost ljudi in narodov ter poskrbeti za dostojanstvo najranljivejših," je poslance pozval papež.

V svojem govoru se je dotaknil tudi zlorabe vere, kjer poveličevanje Boga vodi k nasilju, in spomnil na krivice in na pregon, zaradi katerih vsak dan trpijo verske manjšine v vseh delih sveta. Gre za skupnosti, ki so izpostavljene barbarskemu nasilju in nepredstavljivemu kršenju človekovih pravic.

"Prave demokracije se ne zrušijo pod težo multinacionalk"
Izpostavil je enotnost v raznolikosti, kar je tudi eno izmed temeljnih načel Evropske unije, in poslance pozval, naj ohranjajo demokracijo evropskih narodov. "Ohranjati demokracijo v Evropi pa pomeni, da se borimo proti temu, da bi preveč razvodeneli številni elementi," je dejal papež in opozoril, da so velike ideje, ki so nekdaj navdihovale Evropo, izgubile svojo privlačnost, zamenjale pa so jo birokratske tehnikalije evropskih institucij. Opozoril je, da se prave demokracije ne smejo zrušiti pod pritiskom interesov multinacionalk, ki niso univerzalni, in da Evropa ne sme služiti finančnim interesom imperijev, ki jih sploh ne poznamo.

"Da bi Evropa dobila novo upanje, je treba priznati osrednjost človeka in vlagati v talente vsakega moškega in ženske. Treba je vlagati v posameznike in v okolje, kjer se lahko ti talenti najbolje izrazijo," je povedal papež in ob tem poudaril pomen družine kot prvotne in enotne celice, kjer se lahko upanje rodi, in izobraževanja. "Izobraževanje pa ne more biti omejeno zgolj na tehnično znanje, ampak mora spodbujati kompleksnejši proces pomoči človeku, da se razvija in raste," je povedal papež in dodal, da si mladi danes želijo izobraževanja, da bodo lahko v prihodnost gledali bolj optimistično. Kot enega izmed bistvenih elementov za doseganje človekovega dostojanstva je izpostavil tudi delo in pozval k ustvarjanju novih delovnih mest in boljših pogojev za delavce.

"Sredozemlje ne sme postati veliko pokopališče"
V govoru, ki je trajal dobrih 25 minut, je papež Frančišek opozoril tudi na težavo priseljevanja in pritiskanja priseljencev na meje Evropske unije. "Ne smemo dopustiti, da Sredozemlje postane veliko pokopališče. Na čolnih, ki vsak dan priplujejo na evropske obale, so moški in ženske, ki potrebujejo pomoč," je povedal papež in opozoril, da se je treba izogniti partikularnim interesom, ki ne spoštujejo človeka, ampak spodbujajo suženjstvo. Poudaril je, da bo Evropa kos težavi vse večjega števila priseljencev le, če ji bo uspelo vzpostaviti zakonodajo, ki bo ščitila evropske državljane in sprejela priseljence, poseben poudarek pa je treba nameniti tudi pomoči ljudem in narodom pri premagovanju težav, ki sploh priženejo ljudi do tega, da zapustijo svoje države. "Moramo se lotiti vzrokov in se ne ukvarjati samo s posledicami," je dejal papež.

Glede širitve Evropske unije predvsem na države Balkana je papež dejal, da bi vstop v Unijo za te države pomenil pot v mir, saj je to območje v preteklosti že preveč trpelo zaradi nasilja. Poudaril je, da se moramo zavedati lastne identitete v sodelovanju z drugimi državami, in izpostavil, da mora Evropa braniti in skrbeti za človeka, da mora stopati po trdni zemlji, in biti referenčna točka za vse na tem svetu.

Prvi papež po 25 letih, ki je obiskal EP
Argentinski papež je v Evropski parlament prišel na povabilo predsednika parlamenta Martina Schulza, ki je Vatikan uradno obiskal oktobra lani, ob 25. obletnici zadnjega papeževega obiska v Evropskem parlamentu - papež Janez Pavel II. je evropske poslance v Strasbourgu namreč nagovoril 11. oktobra 1988.

Šlo je za kratek obisk, najkrajši obisk tujine katerega koli papeža, saj se je v Strasbourgu zadržal le štiri ure, a je zanj vladalo izjemno zanimanje tako med politiki kot med mediji. Obisk spremlja več kot 900 novinarjev iz vse Evrope in sveta, v bližini parlamentarne stavbe pa vladajo poostreni varnostni ukrepi - v pripravljenosti je več kot 1.000 policistov. Papež se med svojim obiskom ni srečal z verniki in ni imel nobenih verskih obveznosti, zaradi česar je med verniki vladalo precejšnje nezadovoljstvo, a je papež vztrajal, da je želel poudariti predvsem politično sporočilo svojega tokratnega obiska.

Papež se je iz Evropskega parlamenta odpravil še v bližnji Svet Evrope, kjer ga je sprejel generalni sekretar organizacije Thorbjorn Jagland. Nagovoril je vse institucije te največje in najstarejše evropske povezave, ki letos praznuje 65. obletnico obstoja, slavnostne skupne seje pa se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec.

Iz Strasbourga,
Brina Tomovič

Papež nagovoril evropske poslance