Vaša ocena: 
Ocena 1,9 od 9 glasov
Ocenite to novico!
Pred sobotnim sestankom Pahorja in Kosorjeve v Bohinju je hrvaška premierka dejala: "Če nam je po 18 letih uspelo rešiti vprašanje meje, nam bo uspelo rešiti tudi vprašanje hrvaških varčevalcev."
Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor se bosta sešla natanko leto po njunem lanskem snidenju na Trakoščanu na Hrvaškem. "Ne bi rad postavljal visokih pričakovanj, a uspeh bi seveda bil, če bi Bohinj predstavljal za rešitev Ljubljanske banke to, kar je Trakoščan za rešitev meje," je dejal Pahor.
Kosorjeva je na novinarsko vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Slovenija znova blokirala Hrvaško, če jima jutri s Pahorjem ne bo uspelo doseči dogovora glede nekdanje Ljubljanske banke (LB), odgovorila, da za to ni strahu. "Če smo lahko rešili vprašanje meje, bomo tudi to." Znano je tudi stališče slovenske vlade, ki si želi, da bi Nova ljubljanska banka (NLB) znova stopila na hrvaško tržišče. Temu ostro nasprotuje guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski.
Vprašanje hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja "je večstransko vprašanje, ki se v skladu s sporazumom o nasledstvu iz leta 2001 rešuje v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS)", je dejal minister Žbogar.
Od Trakošćana do Bohinja
Pahor je sestanek na hrvaškem dvorcu Trakošćan 31. julija lani, ko sta se s Kosorjevo prvič srečala, označil za dogodek, ko sta "z vladama in parlamentoma dejansko obrnila novo poglavje v odnosih med državama". Iskrico prijateljstva, dotike, poglede, usklajenost oblačenja in Pahorjeve izjave Kosorjevi - "Ogenj med nama ne bo ugasnil" - smo opazili tako mediji kot očitno tudi državljani. Kosorjeva je namreč ob izboljšanju poletne hrvaške sezone - povečal se je tudi obisk slovenskih turistov - velik pomen pripisala prav izboljšanju odnosov med državama na politični ravni.
Pogovori na Trakošćanu so bili takrat uperjeni predvsem v nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU-jem, potem ko so polletna prizadevanja pod okriljem evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna propadla. Pahor je po tem sestanku dejal, da si želi, "da v relativno kratkem času pridejo do dobrih rešitev za Slovenijo in Hrvaško ter s tem tudi za proces širitve EU-ja na Zahodni Balkan".
Ogenj v zasneženi Kranjski Gori
Pol leta pozneje je sledilo snidenje v Kranjski Gori, kjer sta premierja odnose utrjevala ob kaminu in čaju. Takrat sta pregledala tudi odprta vprašanja, ki so zadevala pogajanja med Hrvaško in EU-jem, saj je imela Slovenija zadržke na tri hrvaška pogajanja - ribištvo, okolje ter zunanjo, varnostno in obrambno politiko. Takrat sta se dogovorila tudi o ustanovitvi pobude za konferenco Zahodnega Balkana in za članstvo teh držav v EU-ju.
Rečeno - storjeno. Konferenca na Brdu pri Kranju je sledila 20. marca. Na veliko razočaranje Pahorja se je niso udeležili ne zunanji minister takrat predsedujoče EU-ju Španije Miguel Angel Moratinos, ne predsednik EU-ja Herman Van Rompuy ne srbski predsednik Boris Tadić.
Kljub temu so se konference poleg slovenskega premierja in hrvaške premierke udeležili premierji Bosne in Hercegovine (Nikola Špirić), Albanije (Sali Berisha), Makedonije (Nikola Gruevski), Črne gore (Milo Djukanović) in Kosova (Hashim Thaci). Od predstavnikov EU-ja je na Brdo pri Kranju pripotoval evropski komisar za širitev Štefan Füle, ki pa je odšel že po pol ure.
Čeprav je Pahor konferenco zapustil z dvignjeno glavo, je dejal: "Morate vedeti, da so danes sedeli za mizo predstavniki vlad in držav, ki se med seboj ne priznajo. Rad bi povedal eno stvar, ki je nisem planiral vnaprej. Predsednik vlade BiH-a (op. p. Nikola Špirič) je bil pod veliko presijo, da se konference ne udeleži, saj njegova država formalno ne priznava Kosova. Zato ker je kot politik nase prevzel odgovornost, da da prednost dialogu in ne nekaterim pomislekom, ki so jih imeli voditelji, ki na konferenco niso prišli."
6. junij - referendum o arbitražnem sporazumu
Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško sicer še ni rešeno. Slovenci smo 6. junija letos izglasovali predlog, da bi mejo rešili z arbitražnim sporazumom. Prav v soboto bo v Sloveniji začel veljati zakon o ratifikaciji sporazuma. To pomeni, da bi si premierja že jutri lahko izmenjala diplomatske note, s čimer bo državi od začetka prihodnjega tedna sporazum tudi zavezoval.
Ne kvasi neumnosti. Schengen bo tam vsaj še petdeset let. Z meje se bodo umaknili samo cariniki.
Kosorjeva: Če smo rešili vprašanje meje.....
Edini Boratov politični uspeh je Hrvaška v EU in Slovenija v kurcu. On pa se bo še kar bedasto hahljal na svojem vikendu nekje v Istri. Rdeči jugoviški hlapec.
Ne zavajaj. Janša je zahteval referendum o arbitražnem sporazumu in ga tudi na koncu tudi izsill.
Če ne verjameš pa najdi posnetek seje DZ ko govori Janša in pove da bo po sprejemu AS v DT zahteval referendum ker ima dovolj podpisov poslancev. Šele nato je vlada pristala na naknadni zakonodajni referendum.
Toliko zaradi korektnosti kdo je za kaj kriv.
Doma ga itak samo kritiziramo. Bo pa delal za druge. In že dela.
Izjava spominja na pridobivanje volilcev. Dejansko pa:
Vprašanje meje ni rešeno, rešeno je bilo vprašanje LB.
okrog kaj si kdo zaželi tako bo Jadranka dobila vse
kar bo hotela,kaj pa je teh par 100 miljonov evrov!
Borut bi se moral zavedati,da to kaj deli ni njegovo
ampak naše!
Kdo je uspel odpraviti grožnjo Haaga in doseči arbitražo, tako, ki nam zagotavlja izhod na odprto morje? SloDavid, ne pametuj ker nimaš osnove.
Onadva nista nič rešila, reševati smo mi morali, ker se nista sama upala.
ugotovila sta, da ne moreta rešiti, pa sta zadevo dala na arbitržo.
Joras še vedno ne more domov, mejni prehod Dragonja je še vedno na naši zemlji, ljudje na obeh straneh meje še vedno trpijo....
če je to rešitev, potem pa res ne vem....