V povezavi z nemškimi načrti glede vračanja prosilcev za azil avstrijski premier Sebastian Kurz ponavlja, da nemško stališče še ni jasno, zato ne želi ugibati o morebitnih nemških ali avstrijskih ukrepih. Foto: Reuters
V povezavi z nemškimi načrti glede vračanja prosilcev za azil avstrijski premier Sebastian Kurz ponavlja, da nemško stališče še ni jasno, zato ne želi ugibati o morebitnih nemških ali avstrijskih ukrepih. Foto: Reuters
Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU-ja prejšnji petek v okviru ukrepov za omejitev sekundarnih migracij govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex. Foto: Reuters
Viktor Orban in Angela Merkel
Orban vztraja, da mora biti Evropa "humana" tako, da za prebežnike zapira meje. Foto: Reuters
Begunci
Slovenska vlada je sprejela načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito. Foto: EPA
Orban in Angela Merkel s povsem drugačnimi pogledi

Sebastian Kurz ob tem ponavlja znano avstrijsko stališče, da bo mogoče nadzor na notranjih mejah odpraviti šele, ko bo zagotovljen ustrezen nadzor na zunanjih mejah. Konkretnih razlogov za ohranjanje nadzora na tej notranji schengenski meji ni navedel.

Na vprašanje, kakšni konkretno so načrti glede krepitve zunanje meje in ali gre za zunanjo schengensko mejo ali zunanjo mejo EU-ja, avstrijski kancler odgovarja, da krepitev zunanje meje pomeni več kadrov v evropski agenciji za meje Frontex in da je treba nadzor povečati tako na schengenski meji kot na meji EU-ja, zlasti v Sredozemlju.

Frontex na mejah že leta 2020?
Ob tem sicer ni prepričan, ali se vse članice strinjajo glede krepitve mandata agencije, so pa skoraj vse pripravljene investirati več. Ob tem avstrijski kancler poudarja cilj, da bi predvideno kadrovsko krepitev Frontexa na 10.000 pripadnikov mejne in obalne straže uresničili že do leta 2020 namesto do leta 2027.

Okrepitev nadzora zunanjih mej podpira tudi Angela Merkel
Nemška kanclerka Angela Merkel je po koncu vrha EU-ja prejšnji petek v okviru ukrepov za omejitev drugotnega preseljevanja govorila o potrebi po krepitvi nadzora na zunanjih mejah, na primer v Sloveniji in Bolgariji, pri čemer bi lahko pomagali Nemčija in evropska agencija za meje Frontex. Slovenski premier Miro Cerar se je tedaj na predlog nemške kanclerke odzval z besedami, da Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje in da v tem trenutku ni potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru, a da bi ob močno povečanem preseljevanju o takšni možnosti veljalo premisliti.

Avstrija (še vedno) proti kvotam
V povezavi s spornimi begunskimi kvotami, ki ovirajo dogovor o azilni reformi, je avstrijski kancler danes dejal, da so v Avstriji ves čas dvomili o obveznem premeščanju beguncev med članicami, saj da to nikdar ni bila soglasna odločitev. Avstrija sicer za zdaj noče jasno razglasiti konec koncepta spornih begunskih kvot, a že nekaj časa se nakazuje možnost, da bi ta lahko bil odpravljen med avstrijskim predsedovanjem.

Kurz je danes na Dunaju komentiral tudi avstrijsko-dansko zamisel o centrih za zavrnjene prosilce za azil zunaj EU-ja. Poudaril je, da ta ni povezana z avstrijskim predsedovanjem in da ni evropski projekt, temveč gre za sodelovanje v manjši skupini držav.

Avstrija, Nemčija, Italija za preprečitev prihoda prebežnikov
Kurz se je na Dunaju sestal z nemškim notranjim ministrom Horstom Seehoferjem in dejal, da želita Avstrija in Nemčija v sodelovanju z Italijo preprečiti prihod prebežnikov po sredozemski poti. V okviru teh prizadevanj se bodo prihodnji teden v Innsbrucku sestali notranji ministri Nemčije, Avstrije in Italije.

Seehofer pa je dejal, da se bo Nemčija osredotočila na to, da se prebežnike, ki so že bili popisani v Grčiji in Italiji, ki so tam že zaprosili za azil, a se pojavijo na meji z Nemčijo, najprej napoti v tranzitne centre ter nato vrne v Italijo in Grčijo. Avstrija tako po njegovih besedah ne bo odgovorna za prosilce za azil, za katere so odgovorne druge države.

Vodje strank nemške vladajoče koalicije so na sestanku v Berlinu dosegli sporazum o boju proti ilegalnim migracijam. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, dogovor ne predvideva vzpostavitve t. i. tranzitnih centrov za migrante. Načrtovani centri na meji z Avstrijo so bili jabolko spora med krščanskimi demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel, njeno sestrsko stranko Krščanskosocialno unijo (CSU) notranjega ministra Horsta Seehoferja in SPD. Spor je ogrozil obstoj koalicije, ki vlada šele dobrih 100 dni. Na vrhu koalicije so sklenili, da bo Nemčija prosilce za azil, ki so že zaprosili za azil v drugi državi EU-ja, v 48 urah vrnila v državo prijave, večinoma prek namestitvenih centrov blizu letališča v Münchnu. Pomembno bo skleniti dvostranske sporazume predvsem z Italijo in Grčijo, od koder prihaja največ tistih, ki so že zaprosili za mednarodno zaščito.


Merkel: Ne pozabimo, da gre za ljudi

Nemška kanclerka se je medtem v Berlinu sestala z madžarskim kolegom Viktorjem Orbanom, ostrim nasprotnikom sprejemanja beguncev. Državi ostajata na nasprotnih bregovih na področju odnosa do prebežnikov in odgovornosti, ki jih ima Evropa do prosilcev za azil. Tudi skupna tiskovna konferenca je bila napeta in polna odkritih nestrinjanj.

"Nikoli ne smemo pozabiti, da gre za ljudi. Gre za ljudi, ki prihajajo k nam, to pa je povezano z osnovnim sporočilom Evrope: človečnostjo," je dejala Angela Merkel. "Menim, da je duša Evrope človečnost," je dejala in dodala, da se Evropa "ne more kar tako distancirati od potreb in trpljenja".

Orban na drugi strani vztraja, da je najboljši način, da Evopa pokaže človečnost, odstranitev spodbud za begunce, da prihajajo. "Če pomoč, ki jo Evropa ponuja migrantom, napelje ljudi v Afriki in Aziji k sklepu, da lahko pridejo, potem bodo prišli," je dejal. "Moramo biti humani brez ustvarjanja dejavnika privlačnosti in edini način, ki ga poznamo, da to naredimo, je da zapremo meje in pomagamo tistim državam, ne pa da spuščamo noter ljudi, ki prinašajo težave," je dejal madžarski premier.

Slovenska vlada sprejela kontingentni načrt
Slovenska vlada je medtem sprejela načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito ter izvajanja postopkov mednarodne zaščite. Vlada sporoča, da trenutne razmere in predvidevanja o priseljevanju zahtevajo učinkovito pripravo na morebitno povečanje števila prosilcev za azil.

Vlada tako načrtuje dejavnosti za primer nenadnega ali postopnega povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito. Načrt naj bi celostno pokrival ukrepe, ki jih Slovenija izvaja na področju mednarodne zaščite. V načrtu so dogovorjeni poteki in cilji, opredeljeni vsi potrebni ukrepi in organi ter vzpostavljeni sistemi mogočega odzivanja na novonastale izredne razmere.

Tako se po potrebi predvideva povečanje stroškov za dodatne kadre, gmotna in druga sredstva. Ukrepi in udeležba posameznih organov pa so opredeljeni glede na različen obseg povečanja števila prosilcev.

Predvideno je, da oskrba in nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito poteka v dveh korakih, in sicer od 420 do 750 prosilcev in nad 750 prosilcev. Izvajanje postopkov mednarodne zaščite pa je predvideno v treh korakih glede na število prošenj: od 100 do 150 prošenj, od 150 do 250 prošenj in od 250 do 400 prošenj na mesec v treh zaporednih mesecih.

Orban in Angela Merkel s povsem drugačnimi pogledi