Avstrija pravi, da je morebitna zaostritev nadzora odgovor na nemško politiko. Foto: Reuters
Avstrija pravi, da je morebitna zaostritev nadzora odgovor na nemško politiko. Foto: Reuters
Kurz je dejal, da se bo morala Avstrija pripraviti na morebitno zavračanje prebežnikov tudi na svojih mejah. Foto: Reuters

Že pred srečanjem z bavarskim ministrskim predsednikom Markusom Söderjem, s katerim delita podobno negativno mnenje glede migracij, je Kurz pojasnil, da se Avstrija zaradi spora glede azilne politike v Nemčiji na svojih mejah že pripravlja na morebitno zavračanje prebežnikov, ki so registrirani v eni izmed drugih držav članic EU-ja. "Moramo biti pripravljeni, da bo nadzor na nacionalnih mejah v Evropi okrepljen, začenši z Nemčijo," je dejal Kurz.

Je pa opozoril, da je Nemčija tista, ki je odgovorna za ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih mejah schengenskega območja po begunski krizi leta 2015. Tisti, ki so takrat odprli svoje meje, "so krivi, da obstaja danes nadzor med Avstrijo in Bavarsko, Madžarsko in Avstrijo, Italijo in Avstrijo. In razmere bodo verjetno še slabše", je dejal Kurz.

Pri tem sicer avstrijski kancler ni navedel tudi nadzora na avstrijsko-slovenski meji, ki še vedno velja. Avstrija načrtuje tudi vajo varovanja meje v Špilju, na kateri naj bi 26. junija sodelovalo več sto policistov in vojakov. Preveriti želijo, ali je nova enota za varovanje meje Puma pripravljena, da obvlada morebiten nov naval prebežnikov na avstrijsko mejo. Slovenija vaji nasprotuje.

Vedno več držav bližje avstrijskemu stališču?
Po skupnem zasedanju avstrijskih ministrov s kolegi iz Bavarske je Kurz komentiral tudi za nedeljo sklican minivrh EU-ja o migracijah in azilu, ki po njegovem mnenju ne bo prinesel nekega rezultata. "Če pa bo dosežen dogovor, je vprašanje, kako hitro se bo uveljavil," je dejal.

Ocenil je, da se vedno več držav članic EU-ja približuje stališču Avstrije glede begunskega vprašanja. Podvomil je, da je zdaj že pravi čas za sklepanje odločitev. "Izvajali bomo pritisk, da bodo sklenjene tudi odločitve," je dejal. Najpozneje do vrha EU-ja septembra v Salzburgu pa bi morali biti vidni napredki, je poudaril.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je za nedeljo v Bruslju sklical neformalno srečanje s skupino voditeljev članic EU-ja. Namen tega minivrha je utreti pot evropskim rešitvam za pereča migracijska in azilna vprašanja na vrhu EU-ja konec meseca. Vrha naj bi se udeležile Nemčija, Francija, Italija in Avstrija.