Foto: Reuters/Francois Walschaerts
Foto: Reuters/Francois Walschaerts

Lenarčiča so zaslišali člani odbora za razvoj in okolje, komentarji po zaslišanju pa so pozitivni. Tudi Lenarčič je z zaslišanjem zadovoljen, ker so bila vprašanja tehtna, nekatera tudi zelo zahtevna. Predsednik odbora za razvoj Tomas Tobe je poudaril, da je bila izmenjava mnenj dobra. Neuradno je iz nekaterih vplivnih političnih skupin slišati ocene, da je bilo zaslišanje zelo dobro.

Odbor bo zaslišanje ocenjeval v četrtek popoldne (neuradno ob 14. uri), a uradno bo ocena znana šele sredi meseca, najpozneje do 17. oktobra. Ocenjujejo vsesplošno usposobljenost, evropsko zavezanost in neodvisnost ter poznavanje področja in komunikacijske veščine. Ne Lenarčič ne njegov resor ne veljata za problematična, zaslišanje je potekalo brez pretresov, zato zapletov ni pričakovati.

"Zadeve še niso odločene," je bil v prvem komentarju previden Lenarčič. "Upam, da sem prepričal poslance." Ob tem je izrazil upanje, da je resor za krizno upravljanje zdaj tudi v domači javnosti nekoliko bolj poznan in da se bo okrepilo soglasje, da je pomemben, s plemenitim poslanstvom.

O možnosti zamenjave resorja, na primer da bi na koncu dobil širitev, o čemer se v Bruslju veliko ugiba, je Lenarčič dejal, da je osredotočen na krizno upravljanje, da ga ta resor zanima in mu je všeč. Dodal je še, da osebno ne čuti nobene potrebe po menjavanju resorjev in da misli, da je eno zaslišanje kar dovolj.

Lenarčič tri ure odgovarjal na vprašanja

Tri prioritete

Kandidat je kot ključno evropsko vrednoto izpostavil evropsko solidarnost. "To je vrednota, v katero verjamem," je povedal članom odbora.

Resor bi sprejel z zadovoljstvom, saj po anketah 90 odstotkov Evropejcev podpira ukrepe Evropske unije na področju humanitarne pomoči in civilne zaščite.

Lenarčič se zaveda, da se stanje na tem področju slabša. Razseljenih je vse več ljudi, tako notranje kot mednarodno, vse več je naravnih nesreč in svoje bodo dodale še podnebne spremembe.

Evropska unija je trenutno svetovni voditelj na področju humanitarne pomoči, a da se bo lahko spopadla s poslabšanjem razmer, bo morala resor po Lenarčičevem mnenju še dodatno okrepiti. Pri tem bo morala vztrajati pri osnovnih humanitarnih načelih: humanost, nevtralnost, objektivnost, neodvisnost.

Naštel je tri prioritete.

  • Njegov prvi cilj je čim hitrejša in in čim učinkovitejša pomoč tistim, ki pomoč potrebujejo. V ta namen želi okrepiti koordinacijska središča za odzivanje v kriznih razmerah, pa tudi delovati v smeri okrepitve mednarodnega humanitarnega prava.
  • Okrepiti mehanizme Evropske unije za preprečevanje nesreč. Prihajajo podnebne spremembe, pa tudi številni konflikti in nestabilnosti po vsem svetu. Evropska unija se mora na takšne razmere pripravljati na integriran način, je dejal.
  • Povečati prepoznavnost evropskega kriznega upravljanja. V tem pogledu želi povečati tako vidnost kot transparentnost programov, da bodo državljani vedeli, da je vsak evro dobro porabljen.

Napovedal je prizadevanje, da se proračun za humanitarno pomoč poveča za 30 odstotkov. Sam je zagotovil, da bo sredstva upravljal načrtno, pregledno in v skladu z dobrimi praksami.

V 15-minutnem uvodnem nagovoru je Lenarčič poudaril, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v nekdanji Jugoslaviji.

Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN-a za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. To je bil njegov prvi, skromen humanitarni prispevek, je dejal.

O sirskih beguncih in kristjanih

Član odbora ga je spomnil, da se bliža čas, ko bo treba številne begunce iz Sirije vrniti domov. Med njimi je veliko kristjanov, ki so bili v Siriji, pa tudi v številnih drugih arabskih državah preganjani. Lenarčič je odgovoril, da pogoji za vrnitev v Sirijo še niso zagotovljeni, da pa Evropska komisija beguncem že namenja veliko pozornosti, tako tistim v Evropi kot tistim v sosednjih državah Sirije in v Siriji sami. Poudaril pa je, da pri humanitarni pomoči ne razlikujejo na osnovi verske pripadnosti.

Posnetek celotnega zaslišanja Janeza Lenarčiča

Številna vprašanja članov odbora

Več poslancev je obžalovalo odstranitev besedne zveze humanitarna pomoč iz naziva resorja, ki se je prej imenoval portfelj za humanitarno pomoč in krizno upravljanje. Lenarčič je zatrdil, da je kljub temu humanitarna pomoč ključen del resorja. Vprašanja so pokrivala širok razpon tem, v nadaljevanju je navedenih le nekaj utrinkov.

Na vprašanje evropskega poslanca iz vrst desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) Bernharda Zimnioka, kako bo ukrepal glede obrambe pred migracijskim tokom, ki lahko pomeni tudi zdravstvena tveganja, je odgovoril, da migracijske krize zdaj ni, da je položaj bolj ali manj pod nadzorom in da je to področje v rokah kolegov, pristojnih za notranje zadeve.

Poslanka Joanna Kopcinska iz vrst evroskeptikov ECR-ja ga je vprašala o vlogi zasebnega sektorja pri humanitarni pomoči. Lenarčič pravi, da je treba preučiti možnosti za vključitev zasebnega sektorja, a ne na račun načel za dodeljevanje humanitarne pomoči. "Nihče ne sme služiti s humanitarno pomočjo. To je plemenito poslanstvo, ne komercialna dejavnost in to tudi ne sme postati," je poudaril.

Lenarčič je posebej pohvalil delovanje evropskega koordinacijskega središča za odzivanje v kriznih razmerah, ki ga je imenoval tudi za
Lenarčič je posebej pohvalil delovanje evropskega koordinacijskega središča za odzivanje v kriznih razmerah, ki ga je imenoval tudi za "telefonsko številko" Evrope. Foto: Reuters/Francois Walschaerts

Tudi prvi odzivi evropskih poslancev iz Slovenije pozitivni

Vprašanje je zastavila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi), članica odbora za okolje. Zanimalo jo je, ali je razdeljevanje humanitarne pomoči prek nevladnih organizacij dovolj transparentno in zagotavlja dolgoročne pozitivne učinke. Odgovoril je, da EU vselej dosledno preveri spoštovanje načel pri dodeljevanju humanitarne pomoči, ki sicer poteka prek agencij ZN-a in različnih nevladnih organizacij, ki so zaupanja vredni partnerji.

Novakova, ki je Lenarčiča, ki je ves čas govoril angleško, izrecno pozvala, naj ji odgovori v slovenščini, je v svojem nastopu izpostavila primer Pedra Opeke. Lenarčič se je strinjal, da je delo Opeke lep primer, kako se lahko na lokalni ravni veliko naredi za odpravljanje revščine in krepitev odpornosti lokalnih skupnosti ter da ima vse njegovo občudovanje.

Novakova je edina od evropskih poslancev iz Slovenije sodelovala v razpravi. Z njegovim nastopom je zadovoljna. Presodila je, da je deloval verodostojno in da so po njenih informacijah tudi drugi člani odbora za okolje zadovoljni. Ugibanja, da bi lahko Lenarčič na koncu dobil drug resor, pa je Novakova komentirala z besedami, da je slovenski kandidat primeren za marsikateri resor. "Če bi dobili boljšega, nič hudega, sem pa tudi s tem zelo zadovoljna. Upam, da bo ostal na tem," je dejala.

Na Lenarčičev nastop so se že odzvali tudi drugi evropski poslanci iz Slovenije. Romana Tomc (EPP/SDS) je njegovo predstavitev označila za zelo dobro. Ocenila je, da je na vprašanja odgovarjal spretno in suvereno ter da mu nikoli ni zmanjkalo vsebinskih argumentov. Obžalovala je, da ni odgovarjal v slovenščini. Kljub temu je po njenih besedah pustil zelo dober vtis, precej boljšega kot na primer Francozinja Sylvie Goulard, ki je nastopila pred njim v isti dvorani.

Irena Joveva in Klemen Grošelj (RE/LMŠ) sta v skupni pisni izjavi po zaslišanju poudarila, da je že iz samega nastopa in odgovarjanja na vprašanja poslancev jasno razvidno, da bo Lenarčič dodeljeni resor nedvomno dobro izkoristil, saj se zaveda njegove širine in pomembnosti, obenem pa že ima oblikovan načrt delovanja. "Bil je zelo suveren, jasen in vsebinski. Več kot očitno je že zdaj dobro pripravljen na izziv, ki ga zagotovo čaka," sta ocenila.

Zadovoljen je tudi Milan Brglez (S&D/SD), saj je pokazal, da je na področju kriznega upravljanja suveren, hkrati pa kriznega upravljanja ne razume le kot odpravljanja posledic naravnih nesreč, ampak mu dodaja tudi komponento človekovih pravic, kar je na ravni EU-ja novost. "Po tem, kar sem do zdaj videl in slišal na zaslišanjih v Evropskem parlamentu, je Janez Lenarčič eden najmočnejših členov prihodnje Evropske komisije," meni.

Pozitiven je tudi odziv Franca Bogoviča (EPP/SLS), ki meni, da je Lenarčič pokazal zadostno mero strokovnosti, ki jo je pridobil med diplomatsko kariero, in znanja o področju za humanitarno pomoč in upravljanje kriz. Od Lenarčiča pričakuje večji prenos dobrih praks s področja zaščite in reševanja iz Slovenije na raven EU-ja. "Nedvomno smo Slovenci lahko zgled EU-ju na tem področju, predvsem slovenski gasilci so ena najbolje usposobljenih organizacij s področja zaščite in reševanja v EU-ju," je dodal.

Na oceno bo moral Lenarčič počakati do sredine oktobra. Foto: Reuters/Francois Walschaerts
Na oceno bo moral Lenarčič počakati do sredine oktobra. Foto: Reuters/Francois Walschaerts
Zaslišanje Alenke Bratušek, kandidatke za komisarko v Evropski komisiji, 1. del

Pisne odgovore podal že prej

Triurno ustno zaslišanje slovenskega kandidata Lenarčiča po pričakovanjih ni prineslo zapleta kot pred petimi leti, ko se je spotaknila komisarska kandidatka Alenka Bratušek. Tako kot drugi kandidati je Lenarčič že prejšnji teden v Evropski parlament poslal odgovore na pisna vprašanja poslancev. Na 11 straneh je izčrpno predstavil svoje poglede na vodenje resorja, ki po mnenju številnih predstavlja evropski obraz solidarnosti, saj je Evropska unija največji donator človekoljubne pomoči na svetu, je poročal Radio Slovenija.

Z njo vsako leto pomaga približno 130 milijonom ljudi po svetu. V resor kriznega upravljanja poleg tega spada tudi civilna zaščita, ki pomaga ob različnih naravnih katastrofah in humanitarnih krizah. Lenarčič je v svojih pisnih odgovorih med drugim zapisal, da si želi, da bi lahko ob koncu svojega petletnega mandata ugotovil, da je na svetu manj trpljenja in bolj zdravo okolje za ljudi. Poleg tega je poudaril, da je za krizno upravljanje nujen celosten pristop, kar pomeni povezovanje humanitarnih, podnebnih, razvojnih, varnostnih in drugih dejavnikov.

Sorodna novica Francozinja Gouilardova med zaslišanjem na udaru zaradi finančnih nepravilnosti

Izprašani še štirje kandidati

V parlamentu so v sredo izprašali še Belgijca Didierja Reyndersa z resorjem za pravosodje, Maltežanko Heleno Dalli s portfeljem za enakost, Francozinjo Sylvie Goulard z resorjem za notranji trg in Portugalko Eliso Ferreira s portfeljem za kohezijo in reforme.

Belgijske oblasti so tik pred zaslišanji ustavile preiskavo proti Reyndersu zaradi očitkov glede korupcije in pranja denarja v Demokratični republiki Kongo. Goulardovo pa še vedno preiskuje evropski urad za boj proti goljufijam OLAF.

A čeprav sta Belgijec in Francozinja med problematičnimi kandidati, ni verjetno, da bi kateri izmed njiju padel. Goulardova, kandidatka francoskega predsednika Emmanuela Macrona, je "prevelika, da bi padla", komentirajo neuradno v Bruslju.

Romunija predlagala nova kandidata

V sredo bi morala biti na vrsti tudi Romunka Rovana Plumb, kandidatka za promet, a jo je parlament zaradi navzkrižja interesov zavrnil že pred zaslišanji. Bukarešta je že predlagala dva nova kandidata: Dana Nico in Melanio-Gabrielo Ciot.

Slovak Maroš Šefčovič, Bolgarka Marija Gabriel in Irec Phil Hogan, ki so bili prvi na vrsti, so že dobili pozitivne ocene odborov, ki so jih zaslišali, Poljak Janusz Wojciechowski pa bo moral na popravni izpit.